Matjaž Jerala, predsednik Društva Sorško polje s Podreče pri Mavčičah, je pojasnil, da so najprej obrezali sadno drevje. Na skupnem vrtu v Prašah, ki je hkrati tudi velika učilnica na prostem, pa so zaradi suše le pripravljali zemljo na setev in nabirali motovilec, tako da je na njem ostalo le še nekaj pora in ohrovta. "Kar veliko smo se imeli za pogovoriti po dolgi zimi ob pripravi gredic za prve setve. Korenček in redkvica sta že posejana, vse drugo bo počakalo na prvi dež. In ko bo zalito, bo v trenutku ozelenelo... ", je razložil Jerala.
In kako napovedi o višjih cenah hrane in grožnje, kako bi lahko česa zmanjkalo, vplivajo na vrtičkanje?
"Mislim, da letos ne bo težav s številom udeležencev na delovnih akcijah na vrtu ... Vse to, podražitve, informacije o pričakovanih pomanjkanjih hrane in tudi vedno večja osveščenost ljudi botrujejo vedno večjemu zanimanju za pridobivanje znanj o lastni pridelavi. In to se pozna na naših vrtovih, v zanimanju ljudi tako za najem zemlje za vrtiček kot tudi, kje naj kupijo lokalno pridelano hrano. Nekateri posamezniki so tudi pripravljeni pomagati na kmetiji, tako da bi si lahko zagotovili dostop do lokalno pridelane hrane.
Žal je tako, da se nas mora nekaj dotakniti (bolezen, podražitve, vojna, pomanjkanje, ..), da preidemo iz cone udobja in pričnemo iskati nove poti, spoznavati lokalno okolje in pomen sodelovanja s sosedi, sovaščani in krajem. Tako spoznamo, da ne bo nihče drug poskrbel za nas, če ne bomo to storili sami," razmišlja Matjaž Jerala.
Februarja 2016 so v društvu, katerega polno ime je Društvo Sorško polje - Približajmo se naravi, napisali alternativni predlog razvoja Sorškega polja, saj se je kmetijska pridelava v zadnjih 20 letih zaradi razmer na trgu s kmetijskim izdelki usmerila v intenzivno živinorejo, na njivah pa so začele prevladovati krmne rastline za govedo.
Sorško polje ima velike zaloge podtalnice, ki je pomemben vodni vir za oskrbo prebivalstva, so med drugim poudarili v omenjenem dokumentu pred šestimi leti. Na Sorškem polju so naravne možnosti za bolj raznoliko pridelavo na njivah, in tako bi lahko bi pridelovali: krompir, žita, zelenjavo, krmne rastline, zdravilna zelišča, nekatere sadne vrste in podobno. Pridelke bi pridelovali ali pa jih tudi predelali v izdelke v okviru dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. S tem bi vsaj delno lahko zadostili bližnjemu prebivalstvu, z lokalno pridelano zelenjavo in žiti smo namreč zelo slabo oskrbljeni. S tem bi zmanjšali ogljični odtis, skrajšali transportne razdalje, izboljšali kvaliteto hrane (manj skladiščenja, uporabijo se dozoreli pridelki), hrana, ki bi jo uživali, bi zrastla v našem domačem okolju. Nekateri kmetje že spoznavajo, da jim velike količine pridelkov ne prinašajo več pravih zaslužkov in da vse, kar iztržijo za pridelke, mleko in živino, porabijo za zaščito rastlin, umetna gnojila in zdravila za živino. Ta problem bi bilo mogoče rešiti, če bi se pridelovalci hrane na območju Sorškega polja bolje povezali in oblikovali bolj celovito ponudbo pridelkov in izdelkov za potrošnika in za javne ustanove. Spodbuditi pa je potrebno tudi nas potrošnike, da bomo bolj kot doslej cenili in kupovali hrano, pridelano v lokalnem okolju in manj pa poceni hrano slabše kvalitete v velikih trgovskih sistemih.
Se je torej kaj spremenilo, se je kaj vsaj delno uresničilo iz predloga pred šestimi leti?
Matjaž Jerala opaža predvsem povezovanje in sodelovanje ljudi. In naprednejši kmetje, ki so žal zaradi kmetijske politike vezani na živinorejo, so ponovno pričeli pridelovati tudi poljščine, predvsem žita, pričenjajo pasti živino (počasi se zmanjšuje prireja živine na naftni pogon), pričeli so se ukvarjati z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji.
Po drugi strani pa žal še vedno zelo aktivno ugašajo manjše kmetije, ker so starejše generacije predolgo držale vajeti v svojih rokah in so mlajši iskali zaposlitve drugje. A tudi tu so že drastični premiki, saj se več mladih odloča za življenje na kmetiji. Verjetno bo prihajajoča kriza še marsikoga nagovorila, da ostane doma in se prične ukvarjati s samooskrbo, ki pa lahko hitro preraste tudi v viške, ki jih je potrebno ponuditi na trgu, napoveduje sogovornik.
Mavška in Stražiška tržnica
" K zmanjševanju uporabe umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev prispevajo, v prihodnje pa bodo še bolj, vedno višje cene, ki bodo najbolj prizadele najintenzivnejše pridelovalce. Ti so s svojim načinom pridelave že umorili vse življenje v zemlji in zemlja brez dopinga ni sposobna nahraniti rastline. Omenjeni najintenzivnejši pridelovalci bodo imeli ob večjem pomanjkanju in podražitah zelo velik izpad prihodka, zato je priporočljivo, da bi takoj začeli iskati znanja o načinih oživljanja zemlje s pomočjo biodinamičnih preparatov, sajenjem rastlin za zeleno gnojenje in zastirkami, ki bodo spet oživili zemljo.
Trenutne razmere zelo pozitivno vplivajo tudi obisk eko in konvencionalnih tržnic, Mavške tržnice in Stražiške tržnice, katerih ideja na dolgi rok je, da sta čim bolj oskrbljeni iz lokalnega okolja. In veseli nas, da je vedno večje postaja tudi zanimanje ponudnikov, da bi se priključili našima dvema tržnicama," je sklenil Matjaž Jerala.