Tudi na Gorenjskem so ob tednu gozdov predvideli več aktivnosti. Tradicionalno bo Boštjan Škrlep, vodja krajevne enote Železniki, ki sodi pod Območno enoto Kranj ZGS, 26. maja pripravil literarni večer v gozdu na Jelovici. Že po končanem tednu, to je 6. junija, je predviden pogovor o kolesarjenju v gozdnem prostoru, 10. junija pa odprtje obnovljene gozdne učne poti Visoko blizu Tavčarjevega dvorca.
Martin Umek, vodja kranjske enote ZGS, nam je pojasnil, da pogovor o pereči temi kolesarjenja še pripravljajo in da ga bodo zagotovo izpeljali po spletu. V njem bodo sodelovali predstavniki občin, lastnikov gozdov, razvojnih agencij, Zavoda za gozdove Slovenije, Planinske zveze Slovenija, Zavoda RS za varstvo narave in Triglavskega narodnega parka.

Gozdarji ocenjujejo veliko manjšo površino požara

V zvezi z obsežnim požarom, ki je izbruhnil 28. marca na pobočju Potoške gore in nato divjal tri dni na območju občine Preddvor, pa nam je univ. dipl. inž. gozdarstva Martin Umek razložil, da zaposleni ZGS OE Kranj po pregledih terena ocenjujejo veliko manjšo površino požara, kot se je navajala v medijih. "Po naši oceni je gorelo na 70 hektarih gozdnih površin, površino ocenjujemo tlorisno. A to je še vedno zelo velik gozdni požar."

Naj spomnimo, da so pristojni tedaj ocenjevali, da gori več sto hektarov gozda na območju občine Preddvor, kriminalistična preiskava pa še poteka in je v zaključni fazi, zbirajo pa tudi še podatke o končni škodi.

Vodja OE ZGS Kranj Martin Umek je za Žurnal24  danes navedel, da je bilo v obsežnem požaru na območju Preddvora poškodovanega precej drevja in vsa podrast; posekati bo treba okoli 10.000 kubičnih metrov, predvsem iglavcev (smreke) in močno ožganih listavcev, ki imajo tanjše lubje in so občutljivi na ogenj (javor, bukev). Na določenih območjih je ogenj ožgal samo suho rastje ob tleh, na določenih delih pa so plameni zajeli cele krošnje. Nekje so gorela tudi humusna tla.

Skoraj celotno območje požarišča je uvrščeno v območje Natura 2000 in se nahaja na zelo strmih terenih (35° do 45°).

Pojasnil je še, da so se predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije z lastniki gozdov dogovorili, kako najprimerneje izvesti sanacijo, hkrati pa so izdelali sanacijski načrt za območje požarišča, kajti to je njihova zakonska obveza.

"Po poseku poškodovanega drevja bomo obnovo na požarišču skušali v čim večji meri usmerjati v naravno obnovo (gozd se obnovi sam), nekatera območja pa bo potrebno obnoviti s sadnjo gozdnega drevja. Trenutno se na požarišču izvaja sečnja z žičnatim in traktorskim spravilom, aktivno se skrbi za proti erozijsko zaščito. Zato vse pohodnike in druge, ki se gibljejo v naravi, opozarjamo, da se izogibajo požariščem, saj jih lahko poškoduje valeče se kamenje in padajoče drevje ali pa so v napoto sanaciji (sečnji in spravilu). Lastnikom gozdov pa svetujemo najemanje usposobljenih profesionalnih izvajalcev sečnje in spravila lesa, saj je delo v razmerah na požarišču izredno nevarno," je sklenil sogovornik.