"Izbrskali smo ves olimpijski šport, japonske avtorje v leposlovju, vse o Japonski zgodovini in kulturi, na filmskem oddelku pa izpostavili primerne filme. Tudi na otroke nismo pozabili, razstavili smo vse olimpijske knjige in gradiva. Navijajmo skupaj in spoznavajmo šport in dežele tudi z branjem knjig," je pojasnila Damjana Mustar iz MKK.

Na vprašanje, ali je med olimpijskimi igrami med bralci v Kranju več zanimanja za japonsko prozo in poezijo, pa je sogovornica pritrdila, da je opazno višja izposoja gradiva.

Na splošno je najbolj bran japonski avtor Haruki Murakami : 1Q84; Norveški gozd; Južno od meje, zahodno od sonca; O čem govorim, ko govorim o teku. Več izposoj kot običajno ima tudi Koprnenje, klasično kanonsko delo japonske književnosti avtorja Sosekija Natsumeja: gre za, kot je pojasnila Damjana Mustar, za najodmevnejši literarni izdelek velikana zunaj Japonske.

Foto: Mestna knjižnica Kranj Mestna knjižnica Kranj

Najbolj brana zgodba, ki se dogaja na Japonskem, pa je med bralci v Kranju roman Milene Michiko Flašar z naslovom Klical sem ga Kravata. Avtorica je avstrijska pisateljica, hči japonske matere in avstrijskega očeta s češkimi koreninami, v svojih delih pogosto združuje japonsko in evropsko kulturno-miselno identiteto. V svoji tretji in najuspešnejši knjigi, kratkem romanu Klical sem ga Kravata, pripoveduje zgodbo dveh obstrancev, ki padata iz družbenega okvira in sta, kljub svoji pasivnosti, upornika proti času in sodobni instrumentalizaciji človeka. V romanu naletimo na dva nenavadna protagonista. Prvi je 20-letni sociopat, t. i. hikikomori Taguchi Hiro, drugi pa 58-letni brezposelni uradnik Ohara Tetsu.