Namakanje kmetijskih zemljišč je eden od pomembnih ukrepov prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe in pripomore k stabilni pridelave varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane, so poudarili na seji in še, da vzpostavitev in upravljanje namakalnega sistema ne sodi med zakonske obveze oziroma ni obvezna javna služba, ki jo morajo izvajati lokalne skupnosti. Lokalna skupnost oziroma občina pa lahko nastopa kot investitor.

Iz občinske uprave so poudarili, da bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sofinanciralo do 100 odstotkov upravičenih stroškov, in še, da je pomembno, da se namakanja loteva MO Kranj kot prva od mestnih občin v Sloveniji. No, v preteklosti so namakalne sisteme že zgradili v občini Krško, a Krško je mestna občina od decembra 2021. Postopki za namakalni sistem pa utegnejo trajati dolgo, zelo dolgo, zlasti se utegne zavleči pri pridobivanju okoljevarstvenega soglasja. In znano je, da je sosednja občina Šenčur potrebovala kar šest let, da je dobila odločbo o sofinanciranju.

Foto: M. Ha. kmetijstvo, polje, hrana

Mestna svetnica Manja Zorko (SD) se je pohvalila, da je sama aktivno delovala preko ministrstva, da je pobuda kmetov o namakalnem sistemu zaživela in da je "vesela, da je občina prepoznala potencial namakanja Sorškega polja, takorekoč žitnice naše občine. Z namakanjem na eni strani omogočimo stabilen in večji pridelek, kar je pomembno v času skrbi za večjo prehransko varnost in pri prehranski samooskrbi. Z namakanjem se zmanjša občutljivost kmetijske pridelave na podnebne spremembe. Suša je čedalje pogostejša tudi na Sorškem polju in izkušnje tudi iz Slovenije kažejo, da je pridelek na območjih, ki jih namakajo, večji in tudi bolj kakovosten.
Po drugi strani pa z namakanjem varujemo podtalne vire na tem območju in pitno vodo, saj rastline, katere gnojimo, ta hranila sprejemajo samo, kadar so razstopljena v vodi. Z namakanjem se zmanjšuje tudi poraba gnojil na tem območju in tudi raba fitofarmacevtskih sredstev, saj so rastline, izpostavljene suši, bolj ranljive za bolezni ... V naših podnebnih razmerah je tržna pridelava zelenjave brez namakanja praktično nemogoča," je dejala in opozorila, da je namakanje pravi korak v smeri, da bi imeli boljšo ponudbo sveže zelenjave oziroma več lokalno pridelane hrane.

Odločitev za javni namakalni sistem je pozdravil tudi Tomaž Ogris (samostojni svetnik, Povezane lokalne skupnosti) in izrazil upanje, da ne bo minilo kar šest let do njegove uvedbe na Sorškem polju.

Mestnega svetnika Igorja Velova (Lista za razvoj Kranja) pa skrbi, koliko bo vse skupaj stalo. "Vse lepo in prav, manj gnojil, zdrava hrana in samooskrba. A ko v gradivu za mestni svet berem finančne posledice, vidim, da bo treba narediti diip, dokument identifikacije investicijskega projekta, in šele takrat bomo sploh vedeli, koliko to stane in kdo bo plačal. Vendar me še prej zanima, kakšne izhodiščne podatke imate v mestni upravi,  da ta dokument, diip, ki mojem vedenju stane nekaj desettisoč evrov, ne bo namenjen samemu sebi," je vprašal Igor Velov.

Iz mestne uprave so pojasnili, da znaša okvirna številka, ki jo imajo v tem hipu na voljo, okoli milijon evrov, in da bi te stroške založila občina. Preko ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa bi jih Mestna občina Kranj dobila refundirane nazaj. V zvezi z upravljanjem namakalnega sistema so se predstavniki občine že pogovarjali s pristojnimi na Komunali Kranj, da bi to javno podjetje postalo upravljalec ... Povračilo bi bilo 100 odstotkov od upravičenih stroškov, morda določen del tudi ne bo upravičen. "Pričakujemo pa, da bodo stroški za občino minimalni glede na visoko stopnjo sofinanciranja," so še poudarili iz mestne uprave.