Pojavilo se je namreč vprašanje, ali lahko obstoječi trije javorji na Mestnem trgu ostanejo oziroma ali jih je treba nadomestiti z novimi, mladimi.
"Drevesa so pomembna, ne samo na Mestnem trgu, ampak širše v urbanem prostoru. Zato da se proces načrtovanja in same izvedbe ne bi preveč zapletal, smo najprej razmišljali o nadomestitvi obstoječih dreves z novimi. Pozneje smo s pomočjo strokovnjakinj spoznali, da to ni edina možnost. Da projekt ne bi zastal, smo v projektno razpisno dokumentacijo zapisali še o možnosti sprememb. In zdaj bi se s prebivalci radi pogovorili o prednostih in slabostih posamezne rešitve. Predvsem pa se moramo zavedati, da Mestni trg prenavljamo, ker nam zdajšnja infrastruktura ne služi več dobro, in želimo, da se tukajšnji prebivalci počutijo dobro in da živijo dobro. Plac za domačine, Plac za vse!" je na nedavnem posvetu ob javorjih pri vodnjaku dejala vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Škofja Loka Tatjana Bernik.
Tudi župan Tine Radinja (na fotografiji levo) je povedal, da je zdaj še čas za pogovor, cilj prenove, ki bo po fazah potekala 18 mesecev, pa je, kot je dejal, en sam, vse drugo so podcilji. In cilj je, da je Plac lep, urejen in da je na njem prijetno živeti in delati. Med drugim je bil tako na občinski spletni strani vzpostavljena stran www.naplacu.skofjaloka.si, stekli pa so tudi že pogovorili s ciljnimi skupinami s Placa, lastniki in najemniki lokalov.
Arboristka Tanja Grmovšek in krajinska arhitektka dr. Tanja Simonič Korošak (na fotografiji, prva z leve) strokovnjakinji, ki sodelujeta z Občino Škofja Loka, sta obsežno analizirali javorje na Mestnem trgu.
"Ta drevesa so upodobljena že na razglednicah iz začetka 20. stoletja. Druga zanimivost je, da gre za gorski javor sorte Leopoldii (Acer pseudoplatanus 'Leopoldii'), ki je redka. Na tej lokaciji, se mi zdi, je skorajda neverjetno, da sta se ohranili dve od devetih posajenih dreves, ki pa imata zaradi zaostrenih razmer majhna debla. Ta drevesna vrsta namreč potrebuje izrazito vlažno rastišče in ne prenese, da je okoli vse asfaltirano. A to vse tukaj je ... " je dejala Tanja Grmovšek.
Tretje drevo, ki je največje na osrednjem loškem trgu, je srebrni javor. In tudi ta je za to drevesno vrsto zelo majhen, kajti drevesa so tu glavičili, da bi ohranjala obliko. Ker pa so na vsake toliko časa tovrstno nego opustili, so morali glavičiti še v večji meri in odtod tudi številne t. i. "bunke". Gre za javor, ki ima zelo dekorativne liste in zraste zelo visoko, zato so ga morali stalno vzgajati. Že na začetku je bil zelo glavičen, med 2. svetovno vojno pa je spet zelo zrastel, na leto je po oceni arboristke zrastel med 30 do 50 centimetrov.
Leta 2021 so sicer strokovnjaki kot najslabše ohranjeno drevo ocenili prav ta najmlajši srebrni javor, javorja leopoldi pa da sta v srednje dobrem stanju.
"Pred dvema letoma sem napisala priporočila za vzdrževanje, da bi ta drevesa ohranila čim več zelene listne mase. V gradivu sem svetovala, kaj naj se preverja, upošteva, presoja. Podala sem tudi smernice za georadarske meritve in usmeritve pri projektiranje, " je razložila Tanja Grmovšek.
In pri teh nedavno izvedenih georadarskih meritvah se je izkazalo, da je v 50 do 80 centimetrih pod površjem večina koreninskega sistema. Le tam, kjer je vodnjak, in ker je voda pod njim, so korenine globje. In prav zaradi vodnih virov in tudi zatekanja celega trga so se tri drevesa obdržala. Na globini od 80 do 100 centimetrov je teren sterilen, od 40 do 80 centimetrov je plast korenin. Višje, se zdi, kot da je bila pri ureditvi ob asfaltiranju trga pred desetletji nasipana tretja 30-centimetrska plast - tam so se razvile sekundarne korenine. In korenine so pretežno obrnjene ali proti vodnjaku ali muldi.
Če se bo ohranjalo drevesa, bodo vsa dela na Mestnem trgu še bolj zahtevna, kajti po arheološki sondaži bo sledilo odpiranje, sanacija temeljev vodnjaka. Pri vseh gradbenih delih v zvezi z pripravo spodnjih ustrojev se zakomplicira, ko odpiraš koreninski sistem z vseh strani, je možnost za uspeh toliko manjša, je opozorila krajinska arhitektka dr. Tanja Simonič Korošak, ki sodeluje v ekipi arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar.
Ob obnovi pa bo zamenjana vsa infrastruktura, to je od kanalizacije do vodovoda, odvajanje meteornih vod do optičnih kablov in plinovoda. Ta trg bo bistveno prenovo dosegel v tleh, v tem, kar je očem nevidno, je poudarila krajinska arhitektka.
Glede dreves je krajinska arhitektka dejala, da je izhajala iz izhodišč zavoda za varstvo kulturne dediščine, to je, da se vzpostavi drevored, ki bo soustvarjal mestno podobo in bo nadaljeval podobo, kot jo je imel ta trg že vsaj od konca 19. stoletja. Na prehodu v 20. stoletje je bilo posajenih devet dreves, dve drevesi sta ohranjeni, srebrni javor je bil sajen pozneje. Predlog načrta predvideva skupno povezano rastišče po t. i. stockholmski metodi, ki bi se začelo pri Marijinem oziroma kužnem znamenju in končalo na drugi strani vodnjaka. Tovrstna zasaditev bi omogočila boljši razvoj koreninskega sistema in ustrezne razmere za kakovostno rast tu posajenih dreves.
Ne ve se, koliko so natančno stara drevesa na Mestem trgu, Tanja Grmovšek je razložila, da so res stara in da je iz fotografij razbrala, da je bil drevored sestavljen iz gorskega javorja Leopoldii, ob robovih pa sta rastla navadna gorska javorja. S fotografije iz 70. let pa je razbrala, da so navadni gorski javor zamenjali s srebrnim gorskim javorjem, kar je zagotovo povezano z zasaditvijo srebrnih javorjev na Pepetovem klancu.
"Res bi me zanimalo, zakaj so se odločili na Mestnem trgu odločili zasaditi prav Acer pseudoplatanus 'Leopoldii'. Ta sorta je bila namreč posvečena prvemu kralju Belgije, Leopoldu I. (Leopold I. je bil izvoljen za prvega kralja Belgijcev, potem ko so se Belgijci osamosvojili izpod Nizozemske. S tem je postal utemeljitelj belgijske veje dinastije Saška-Coburg in Gotha, katere pripadniki kraljujejo v Belgiji še danes, op. a). To sorto so registrirali leta 1864, decembra 1865 pa je kralj, po 34 letih vladanja, umrl.
Ne poznam druge lokacije, kjer bi tovrstni javorji rastli na mestnem trgu. So jih pa sadili v parkih, na primer v Mariboru leta 1886 ... In če bi ti javorji rastli v parku, bi bili trikrat večji. Gre vrsto z zelo dekorativnimi listi in ker raste zelo visoko, so ga morali tu stalno vzgajati. Že na začetku je bil zelo glavičen, med 2. svetovno vojno je spet zrastel, ocenjujem da je na leto zrastel med 30 do 50 centimetrov.... V katastru občine Škofja Loka je sicer več kot 600 dreves in treba je vedeti, da so drevesa v mestu nekoč rastla v bistveno drugačnih razmerah kot rastejo danes.
Kaj se dogaja z mestnimi drevesi, ne le v Sloveniji, ampak v vsej Evropi? Veliko opravka imamo z drevesi, ki so zrasla konec 19. stol in na začetku 20. stoletja. Takrat so bile večinoma vse površine odprte, peščene, propustne, zadnjih nekaj desetletij pa so vse asfaltirali. Drevesa, ki so se v mestih obdržala 100 let in še vedno uspevajo, so zame čisti heroji. To pomeni, da imajo skoraj tri življenja. Opažam, da največ dreves propade od 15 do 20 let po sajenju, mnoga imajo težave, da pridejo do odrasle dobe in zato zagovarjam, da drevesa ohranjamo, dokler pač gre in da se jim prilagodi," je dejala arboristka.
Seveda pa ostaja, tu ni bilo nikoli nobene razprave, lipa pred Homanovo hišo, ki je bila ocenjena kot vitalno drevo. Dr. Tanja Simonič Korošak je napovedala, da se bo jeseni ob prenovi uredil t. i. koreninski most oziroma odstranil zabetoniran prostor okoli znamenitega drevesa. To bo omogočilo, da bo lipa rasla še naslednjih 100 in več let in bo uspešna. A o tem, ali bodo javorji ostali na Placu ali ne, bo odločeno tik pred začetkom obnove Placa. Takrat bodo še enkrat ugotavljali, ali so drevesa živa, so jih napadli škodljivci, kako so jih prizadele naravne ujme ...
Zaradi opombe, da je ohranjanje dreves komplicirano in drago, je prebivalka Mestnega trga na drugi strani poudarila, da želi ohraniti vsaj nekaj zelenega. Zeleno je trend, je dejala, pomembna je tudi senca. Če se bo sadilo nova drevesa, bo trajalo kar nekaj časa, da bo senca.
Da naj na Placu javorji ostanejo, ker so vitalni in opravljajo med drugim ekološko in mikroklimatsko funkcijo, pa se je zavzela docentka Darja Matjašec, predavateljica z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani oddeleka za krajinsko arhitekturo in katedre za krajinsko planiranje in oblikovanje.
"Dokler opravlja drevo vsaj eno od teh funkcij, je nespametno odstranjevati taka drevesa. Na teh treh drevesih živi tudi veliko prebivalcev Mestnega trga in jim tega doma ne moremo kar vzeti. Vedno je dilema, kaj narediti. Kot krajinska arhitektka sem za to, da ti javorji, ki presajanja ne bi prenesli, ostanejo, bližje občinski stavbi pa se posadijo nova presadljiva drevesa. To pomeni, da se bo šele takrat, ko bodo ti trije javorji dočakali svoj konec, sadilo enovito. Ta drevesa, ki se jih bo sadilo ob tej obnovi, pa se presadi na novo lokacijo. To se mi zdi tudi najbolj racionalno," je svetovala strokovnjakinja.