»Na MOK zaenkrat nismo prejeli informacije o namenu poslanke Mateje Udovč glede vložitve predloga za razpis posvetovalnega referenduma za ustanovitev nove Občine Golnik. Tako ne vemo za velikost območja oziroma prebivalci katerih sedanjih krajevnih skupnosti bi glasovali na referendumu, kateri so cilji, nameni in vprašanja, ki bi jih pobudnica/-ki referenduma računali rešiti z ustanovitvijo nove občine,« so nam sporočili z MOK potem, ko smo jih povprašali glede napovedanih jutrišnjih pogovorov predstavnikov Iniciative Kranj s poslanko Matejo Udovč in možnostjo vložitve odloka za posvetovalni referendum o odcepitvi sedmih KS od MOK in ustanovitvi nove Občine Golnik.

KRANJ Bo kranjska občina ostala brez Klinike Golnik?

»Stoodstotno podpiram demokracijo. Tako posredno, v kateri ljudje izvolijo svoje predstavnike, kot neposredno – referendum. Demokracija namreč v obeh oblikah pomeni vladavino ljudstva in ponazarja odločitev ljudi. Da pa se ljudje lahko odločijo, potrebujejo pravilne informacije,« ob tem ponovno poudarja kranjski župan Matjaž Rakovec in dodaja: »Namero o vložitvi predloga za razpis posvetovalnega referenduma za novo občino in drobitev MOK ocenjujemo za slabo. V Sloveniji je pri dveh milijonih prebivalcev že preveč občin, prevelika je javna uprava. Pri takih majhnih občinah pa je to še hujše, saj s ponavadi manj kot deset zaposlenimi težko optimalno naslavljajo potrebe občanov. Zato so še vedno odvisne od večjih občin za izvajanje javnih dejavnosti v skupnih javnih zavodih in skupnimi občinskimi upravami, zraven pa je velika tendenca, da za izvajanje določenih nalog najemajo zunanje izvajalce. Dvomimo, da se predlagatelji zavedajo, kaj predlagajo, in smatramo pobudo v škodo vsem prebivalcem MOK.«

Župan pri tem navaja tudi ekonomske in organizacijske pomisleke. »Če se zdi privlačen prihodek od povprečnine iz državnega proračuna, s katerim bi lahko 'sami gospodarili', je treba vedeti, da ima vsaka občina poleg prihodkovne še drugo, odhodkovno plat. Prav na območju severnega Kranja so bila zadnji dve leti znatna sredstva investirana v komunalno infrastrukturo, ki prinaša stroške vzdrževanja in upravljanja, potekajo investicije v obnovo cest, kolesarske povezave, športno infrastrukturo, šolske in vrtčevske objekte. Pomisliti je treba tudi prostorsko in infrastrukturno podporo za razvoj gospodarstva in podjetništva ter kmetijstva, kakor tudi na večje športne, kulturne, izobraževalne, razvojne in druge projekte. Občine pokrivajo svoj delež stroškov za komunalne storitve, zdravstvo, šolstvo, gasilsko službo, redarstvo in tako naprej.« Ob tem še izpostavlja, da je moč MOK tudi v njeni velikosti in statusu mestne občine. To po njegovih besedah prinaša tudi več možnosti za pridobitev nepovratnih evropskih in državnih sredstev sofinanciranja. »Tudi funkcije občinske uprave so bolj ekonomične in učinkovite ter posledično z manj stroškov za večje območje in urejanje skupih zadev za večje število prebivalcev,« še dodaja župan.

Glede občutka, da predlogi iz KS niso slišani, pa na kranjski občini vidijo odgovor za prihodnost v participativnem delu mestnega proračuna, ki je za leti 2022 in 2023 v polni pripravi.

PARTICIPATIVNI PRORAČUN Po mesecu dni preobrat