Glavni organizator bienala je Layerjeva hiša oziroma Zavod Carnica, ki z njo upravlja. Kot je na današnji predstavitvi razstavnih lokacij spomnila programska vodja Layerjeve hiše Zala Orel, so že lani odprli razstavo, ki so jo prav tako poimenovali BIEN, na njej pa so sodelovali le študenti. "Na ta način smo hoteli potipati teren in preizkusiti, ali je v Kranju zanimanje za tekstilno umetnost. Izkazalo se je, da je zanimanje izjemno, zato smo se letos odločili za bienale, ki bo potekalo celo poletje," je pojasnila Zala Orel.

Na bienalu sodeluje vrsta kulturnih in drugih ustanov, od Gorenjskega muzeja, Loškega muzeja in Muzejev radovljiške občine do Zavoda za turizem in kulturo Kranj, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter Zavoda za gradbeništvo Slovenije. Na festivalu se predstavlja tudi 127 študentov Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za dizajn, ki je pridružena članica Fakultete na Primorskem, ter Tekstilno-tehnične fakultete Univerze v Zagrebu.

Osrednje razstavišče na vrhu Globusa

V Kranju bienale poteka na več kot 20 lokacijah. Razstave so na ogled v uveljavljenih galerijskih prostorih, kot so Layerjeva hiša, Stolp Škrlovec in podstreha Gradu Khislstein. Svetlobni elementi bodo osvetlili kranjske rove, osrednje razstavno prizorišče pa je v tretjem nadstropju Globusa. Nekdanja garaža veleblagovnice je tako za javnost odprta po več letih, v praznem prostoru, posejanem z betonskimi stebri, pa so oživile tekstilne instalacije.

Kot je ob predstavitvi osrednje razstave v Globusu, kjer je na ogled 29 projektov, povedala Zala Orel, so glavne teme del transformacija, zadušitev in voda. Na temo transformacije umetniki predstavljajo mesto in spremembe v njem, tema zadušitve je usmerjena v čas epidemije, tema vode pa se osredotoča zlasti na reke Sava, Kokra in Sora, ki so služile kot inspiracija.

Delo "1958" iz las Kranjčanov

Zala Orel je izpostavila delo Elene Fajt, ki je poustvarila fotografije delavk iz nekdanjih kranjskih tekstilnih tovarn Tekstilindus in Ibi. Delo z naslovom 1958 je narejeno iz las Kranjčanov, ki jih je umetnica dobila v dveh kranjskih frizerskih salonih, ter dokazuje, da tekstilna umetnost ni samo delo z blagom, nitjo ali volno, temveč z različnimi mediji.

Likovne pripovedi s slogani

Pred Mestno knjižnico Kranj pa se z deli, ki predstavljajo zaščiteno favno in floro Kranjske, predstavljajo študentke 3. letnika Katedre za oblikovanje tekstilij in oblačil na Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje z ljubljanske Naravoslovnotehniške fakultete. To so Anja Jaklin, Sara Šmid, Ela Lesar, Teja Šter, Anita Končar, Katarina Ekart, Ina Bölsing, Katarina Ostojič Sedonja, Eva Primec, Rebeka Pajek in Rebeka Mamić.

Likovne pripovedi so pospremile s slogani o lepoti, posebnostih in pestrosti ogrožene naravne dediščine. S tem bi rade v ljudeh prebudile boljše ravnanje z naravo. To sporočajo skozi tiskane tekstilne vzorce – s ponavljajočimi se risbami, barvami, oblikami in teksturami, ki jih dopolnjujejo prostorski dodatki. Študentke so v mislih in risbah povezale živali in rastline s pokrajino in arhitekturo Kranja oziroma jih vpletle v svoje spomine iz otroštva.

Spremljevalni program tudi na spletu

Spremljevalni program bienala, ki ga sofinancirata Mestna občina Kranj in ministrstvo za kulturo, bo potekal tudi tudi na spletu. Na ogled bodo pogovori z mednarodnimi umetniki iz Nizozemske, Kanade in Islandije, v začetku junija pa bo na sporedu spletni simpozij o tekstilni dediščini in trajnostnih pristopih v tekstilu.

Dvesto pesnikov poslalo verze o reki Savi

Poseben del program bienala tekstilne umetnosti bo posvečen reki Savi. Na mednarodni dan Save 1. junija bo Layerjeva založba izdala novo pesniško zbirko Reke. Na vseslovenski poziv se je odzvalo okoli 200 pesnikov, izbrane pesmi pa so vizualno opremili francoski ilustratorji. Potekal bo tudi interaktivni sprehod ob Savi.

Bienale tudi v Radovljici in Škofji Loki

Bienale je svoje mesto našel tudi v Radovljici in v Škofji Loki. V Radovljici so razstave v Šivčevi hiši in graščini odprli že prejšnji teden ob svetovnem dnevu čebel. 4. junija se del programa odpira še na Loškem gradu v Škofji Loki, svetlobna instalacija pa se obeta tudi pred Kaščo.

Glede na dobro sodelovanje bosta Radovljica in Škofja Loka najverjetneje tudi prizorišče prihodnjega bienala čez dve leti. Za leto 2025 pa se dogovarjajo za širitev bienala v Novo Gorico, ki bo tedaj Evropska prestolnica kulture. Takrat si, sledeč železniški povezavi proti Novi Gorici, želijo razstavljati tudi na kakšen jeseniškem prizorišču. "Gre za neke vrste vizijo bienala zahodne Slovenije," je še povedala Zala Orel.