Za začetek čestitke za imenovanje za podžupanjo Mestne občine Kranj. Kako bi se predstavili občankam in občanom, da vas spoznamo, če vas mogoče še nismo?
Prijatelji me kličejo Manja iz Kranja. Rojena sem v Kranju in živim na Planini 2, v Krajevni skupnosti bratov Smuk, kjer sem obiskovala tudi Osnovno šolo Matije Čopa. Šolanje sem nadaljevala na Gimnaziji Kranj in nadalje študij na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer sem diplomirala iz evropskih študij. Ves čas študija sem delala kot študentka na bencinskih servisih Petrol Primskovo in Labore.
Svoje prve poklicne izkušnje sem pridobila kot pripravnica in pozneje asistentka evropski poslanki Mojci Kleva Kekuš v Bruslju, kjer sem skrbela za obiske predstavnikov lokalnih skupnosti v evropskih institucijah, organizacijo dogodkov za lokalno pisarno v Sloveniji in vsebinsko pripravo za seje Evropskega parlamenta. Zatem sem bila zaposlena kot strokovna sodelavka na Mladinskem svetu Slovenije, zadnjih šest let pa na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v kabinetu ministra.
Prvič sem bila v Svet Mestne občine Kranj izvoljena na lokalnih volitvah 2018, zdaj sem kot svetnica v drugem mandatu. Od leta 2014 sem bila aktivna v Svetu Krajevne skupnosti bratov Smuk, najprej kot podpredsednica, v mandatu 2018–2022 pa kot predsednica Sveta KS.
Kdaj in zakaj ste se podali v politiko?
Prvi stik s politiko se je zgodil že med študijem, ko smo s kolegi iz faksa ustanovili Klub evropskih študentov. Namen je bil s simulacijami delovanja Evropskega parlamenta informirali mlade, študente in dijake o evropskih politikah in institucijah, ki pomembno vplivajo na življenje vseh Evropejcev. Z nekaterimi kolegi iz kluba smo se pozneje pridružili Mlademu forumu SD, kjer smo kot mladinski aktivisti delovali na različne načine skozi zagovorništvo in participacijo aktivni na evropski, regionalni in državni ravni kot tudi v naših lokalnih okoljih.
Delali ste na državni ravni. Kaj ste vse počeli, kakšne so bile vaše zadolžitve?
Po vrnitvi iz Bruslja sem se zaposlila kot strokovna sodelavka na Mladinskem svetu Slovenije na področju zaposlovanja in participacije mladih. Kot članica različnih delovnih skupin na nacionalni in evropski ravni sem pripravljala stališča in odzive mladinskih organizacij na ukrepe za zaposlovanje mladih, plačana pripravništva, ki so bili namenjeni izboljšanju položaja mladih. Vodila sem tudi evropski Erasmus+ projekt Mladina ustvarja iz področja izobraževanja mladih za socialno podjetništvo.
Pred šestimi leti sem se zaposlila na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v kabinetu ministra, kjer sem najprej opravljala delo namestnice vodje kabineta, pozneje pa tudi druge naloge na področju sprejemanja zakonodaje, saj sem bila zadolžena za koordinacijo ministrstva z Državnim zborom in Državnim svetom. Kranj je na področju prehrane na državni ravni prepoznan kot primer dobre prakse kratkih dobavnih verig in sistema porabe lokalne hrane v naših javnih zavodih, na kar sem bila v družbi mojih sodelavcev vedno ponosna.
Kdaj ste se podali tudi v lokalno politiko in zakaj?
Ko sem se leta 2014 včlanila v SD, sem dobila priložnost, da se aktiviram v lokalni skupnosti in kandidiram v moji Krajevni skupnosti bratov Smuk. Veliko truda smo vložili v oživljanje medsosedskih odnosov ter izboljšanje našega skupnega življenjskega prostora. Osvežili smo krajevni praznik in glasilo, vsako leto praznično okraševali našo sosesko, sodelovali v čistilnih akcijah in odpirali svoje prostore krajanom. Veliko pozornosti smo namenili uresničevanju pobud in predlogov naših krajanov. Prav slednje se mi zdi ključno delo politike; da posluša ljudi in poskrbi, da so zadovoljene njihove temeljne potrebe in zagotovljene enake možnosti za vse. Na lokalni ravni s svojim aktivnim delovanjem lahko bistveno pripomoreš k spremembam, zato mi je lokalna politika bližje od državne, več je pragmatizma in reševanja konkretnih problemov.
Delovali ste v Krajevni skupnosti bratov Smuk na Planini. V zadnjem mandatu ste bili tudi predsednica tamkajšnjega sveta. Kako je bilo delovati v tej skupnosti?
Krajevna skupnost bratov Smuk je ena najlepših in najmanjših sosesk v Kranju, hkrati pa ena najbolj gosto naseljenih skupnosti v Kranju. Delovanje Sveta krajevne skupnosti je bilo v preteklem mandatu izrazito povezovalno. Z večino organizacij, šolo in interesnimi skupinami smo vzpostavili dobre odnose in sodelovanje, zato smo lahko izvedli veliko projektov in se lotevali reševanja večjih problemov naše krajevne skupnosti. Tako smo lani uspeli urediti nova odjemna mesta za odpadke s podzemnimi zabojniki, z različnimi sodelovanji smo uredili in prebarvali tri podhode, sodelovali smo pri ureditvi Jojoparka s postavitvijo zaščitne mreže in poslikavo donatorja, lotili smo se tudi urejanja cvetličnih korit in zasaditve veliko novih dreves. To je bilo le nekaj večjih projektov, veliko pa je bilo tudi manjših, ob tem pa še množica dogodkov, katerih namen je bilo izboljšati kakovost življenja v naši soseski. Mnogo izzivov je še ostalo, ki jih bom na novi funkciji poskušala reševati v sodelovanju z novim vodstvom krajevne skupnosti.
Župan Matjaž Rakovec vas je imenoval za podžupanjo. Vaša glavna naloga pa so prav krajevne skupnosti. Katere bodo torej vaše zadolžitve? Kaj želite narediti kot podžupanja in kako bodo na to vplivale vaše izkušnje iz KS bratov Smuk?
Moje zadolžitve bodo osredotočene na delo s krajevnimi skupnostmi in podporo pri uresničevanju projektov v krajevnih skupnostih prek odloka o financiranju krajevnih skupnosti in participativnega proračuna. Kot nekdanja predsednica KS bratov Smuk sem imela možnost izkušnje izvedbe teh projektov v praksi, zato vem, da je še veliko prostora za izboljšave.
Karkoli se zgodi v Kranju, se zgodi v eni od krajevnih skupnosti. Zato je prav, da so te primerno vključene v projekte občine, ki jih lahko pogosto pomagajo uspešneje uresničevati. Zagotovo je reševanje problematike odpadkov v moji krajevni skupnosti dragocena izkušnja, kako ima lahko krajevna skupnost močno vlogo pri reševanju določene problematike, komuniciranju s krajani in povezovanju različnih deležnikov za iskanje rešitev. Zato je krajevne skupnosti treba obravnavati kot enakovredne partnerje, jih primerno obveščati in vključevati v projekte. Hkrati pa jih je treba spodbujati k projektom, ki so prilagojeni željam in potrebam njihovih krajanov, pa naj bo to organizacija dogodkov ali skupnostnih akcij, ki zagotovo krepijo pripadnost krajanov njihovemu kraju.
Večkrat je slišati, da krajani niso prav zainteresirani za delovanje v krajevnih skupnostih. Težko je dobiti ljudi, ki bi se s tem ukvarjali. Kako pomembne so torej krajevne skupnosti? Kakšna je njihova vloga?
Močne krajevne skupnosti so velik potencial Kranja. Z vsemi svojimi posebnostmi so ključne za razvoj celotnega Kranja in dobro počutje vseh naših občank in občanov. So nekakšna podaljšana roka občine, ki imajo najbolj neposreden stik s krajani. Imajo lahko zelo pomembno vlogo pri reševanju malih, a hitro rešljivih problemov, ki se pojavijo v krajevni skupnosti, in pri ustvarjanju življenjskega prostora po meri svojih krajanov. Predstavljajo stičišče različnih interesnih skupin, društev in organizacij in imajo lahko izredno povezovalno vlogo. Organizirajo različne dogodke za krajane in obiskovalce, obveščajo krajane o projektih občine ter skrbijo za reševanje pobud in predlogov svojih krajanov. Težko je dobiti ljudi v svete krajevnih skupnosti, ker funkcija predsednika in članov krajevne skupnosti ni profesionalna, ampak predvsem prostovoljna. Člani svetov delu v korist krajevni skupnosti namenjajo svoj prosti čas in energijo. Zato je toliko bolj pomembno, da imajo krajevne skupnosti primeren servis in pomoč na občini.
Torej, kateri so tisti glavni načrti, ki ste si jih zadali in katere cilje želite uresničiti v vašem mandatu?
Želim si gojiti zgledno mrežo odnosov z vsemi krajevnimi skupnosti, in to predvsem z rednimi srečanji. V prvem mandatu župana Matjaža Rakovca so vsem 26 krajevnim skupnosti povrnili odvzeto soupravljanje in avtonomijo. Kljub temu pa je krajevnim skupnostim treba zagotoviti pomoč pri pripravi programov razvoja na različnih področjih. Kljub začetnim težavam je participativni proračun odlično zaživel, prav tako pa sveti Krajevnih skupnosti s pridom izkoriščajo nova zagotovljena sredstva v okviru Odloka o financiranju KS za svoje projekte. Eden mojih najpomembnejših ciljev bo tako zagotoviti, da bodo ti projekti nemoteno tekli in se izvajali.
Problemi v krajevnih skupnostih se kopičijo, če ni sodelovanja z njimi. Zato si bom prizadevala, da bodo njihove želje in pobude slišane in uresničene, da bomo skupaj soustvarjali Kranj priložnosti. Krajevne skupnosti so enakovredni partnerji pri načrtovanju razvoja občine.
Za konec mogoče še eno vprašanje, ki je bolj povezano za vaše zasebno življenje. Kaj radi počnete, kako zapolnite svoj čas, če ne boste na občini?
Zelo rada ustvarjam, pa naj bo to šivanje kostumov za pusta, izdelovanje okraskov ali klekljanje nakita. V zadnjih letih je to ustvarjanje bolj otroško, pravkar s sinom izdelujeva gregorčka, ki ga bomo na gregorjevo spustili v kanjonu Kokre. Rada si vzamem čas tudi za načrtovanje družinskih izletov in preživljanje časa v naravi z našo psičko Ero. V teh dneh tako nestrpno pričakujemo selitve dvoživk, da bomo z družino pod Joštom pomagali prenašati žabice na varno. Druženje s prijatelji na takih akcijah pa je še dodaten užitek, ki mi zapolni čas, ko nisem v službi.