"Po 14 dnevih smo včeraj, 1. febrarja, v Škofji Loki zaprli rdečo cono in stanovalci so že v svojih sobah. Vsi se počutijo dobro, bolezen je pri vseh treh potekala skoraj brez simptomov. Danes bo v Škofji Loki v prostorih , kjer se odvija dnevno delo pod posebnimi pogoji in kjer smo imeli vzpostavljeno rdečo cono, potekalo zaplinjanje prostorov in vzpostavljanje prvotnih razmer, tako da bo jutri, 3. februarja, z delom lahko pričela nekaj več kot polovica uporabnikov, in še sedem uporabnikov, ki so potrebovali najnujnejše varstvo in smo jih v preteklih dneh s kombijem vozili v enoto Kranj, " je danes sporočila Mirjana Česen, direktorica Varstveno delovnega centra Kranj.

Varstveno delovni centri so bili in so še zaradi epidemije covid-19 na veliki preizkušnji: uporabnikom, to so odrasli s posebnimi potrebami, morajo zagotoviti varne razmere tako pri delu kot pri bivanju. V VDC Kranj so po zaprtju enot, v katerih izvajajo zaposlitev pod posebnimi pogoji, z uporabniki ostajali v stiku na različne načine. A kljub trudu ima večina uporabnikov, kot so nedavno ugotovili, psihosomatske težave, ki se različno izražajo. Posamezniki v odzivu na situacijo uporabljajo neustrezna vedenja, tudi agresivna tako do sebe, kot do drugih.

Povprečna starost nad 50 let

VDC Kranj ima 177 uporabnikov iz 14 občin. Svojo dejavnosti izvaja na petih enotah na spodnjem Gorenjskem: to so enota Kranj s sedežem zavoda, enota Škofja Loka, enota Šenčur in enota Tržič. Vse te enote izvajajo storitev storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnim pogoji. To pomeni dnevno pet do osemurno vljučevanje 153 uporabnikov od ponedeljka do petka. Njihova povprečna starost je nad 50 let. Samo v enoti Kranj je 60 uporabnikov in 24 zaposlenih, od teh šest v upravi. Posebna pa je bivalna enota Škofja Loka, kjer je 25 stanovalcev, starih od 18 do 90 let.  

Vse do sredine letošnjega januarja okužb v bivalni enoti enoti v Škofji Loki niso imeli. Tam VDC Kranj izvaja 16-urno institucionalno varstvo, ob sobotah, nedeljah in praznikih ter ob kolektivnem dopustu pa 24-urno posebno institucionalno varstvo za 25 stanovalcev. Kot je razložila direktorica, je izjemno vesela, da so bili včeraj prav vsi stanovalci prvič po 14 dneh še zadnjič kontrolno brisani in vsi negativni. In pomembno je tudi, da so bili vsi zainteresirani v bivalni enoti prejšnji teden tudi že cepljeni z drugim odmerkom cepiva proti covidu-19.

Na vprašanje, kako so prebrodili prvi in drugi epidemije, je direktorica odgovorila, da so storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji prenehali izvajati 13. marca 2020, zato so morali vsi uprabniki ostati doma. V domskem varstvu pa so seveda storitev izvajali neprekinjeno naprej: ob sodelovanju ministrstva zdravje, ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter regijskimi koordinacijami so izdelali številne protokole in navodila za izvajanje preventivnih ukrepov.
Sredi lanskega oktobra so imeli okužbo v enoti Kranj, zato so jo takoj v dogovoru z NIJZ in Regijsko koordinacijsko skupino Gorenjske nemudoma zaprli za 14 dni.

Pogovori in učenje so se obrestovali

"Dokazali smo, da v skrbi drug za drugega, zmoremo stopiti skupaj. Naši pogovori z uporabniki in učenje, kako se zaščititi – pravilno umivanje rok, kašljanje v rokav, redno zračenje, ohranjanje razdalje med nami, razkuževanje in skrb za čistost predmetov, ki smo se jih dotikali – so se obrestovali. Izkazalo se je, da smo vsa navodila ne samo poznali, pač pa tudi resno upoštevali in dosledno izvajali.
Kljub temu da smo bili vsi primorani spremeniti način življenja, da nas stiska pomanjkanje varnosti in bližine sočloveka in ustrahuje možnost okužbe, pa se zavedamo, da na nove situacije nimamo vpliva. Imamo pa velik vpliv na našo pozitivno naravnanost. Zaposleni VDC Kranj si zato ves čas prizadevamo za dobro počutje in zmanjševanja stisk uporabnikov, odzivamo se na vse njihove aktualne potrebe ter skušamo z različnimi načini prispevati k še večji povezanosti in pozitivnemu vzdušju," je  razložila direktorica.

Vsa resnost razmer je velikemu delu uporabnikov večinoma nerazumljiva, zato težko sledijo vsem navodilom in ukrepom. Na vprašanje, kakšne so konkretne težave, je direktorica pojasnila, da veliko stisko predstavlja že varna fizična distanca, saj prav zaradi večje potrebe po varnosti še bolj čutijo željo po fizičnem stiku. Še večji problem je nošenje mask: nekatere le-te plašijo ali pa jih ne zmorejo nositi. Mnogi doživljajo stisko tudi, ker zaradi maske ne vidijo znanega obraza, posledično ne zmorejo prepoznati izraza oziroma neverbalne govorice, razbirati z ustnic, zaradi česar je sporazumevanje zelo oteženo.  

V drugem valu epidemije so začasno omejili zaposlitve pod posebnimi pogoji, uporabnikom pa so v vseh enotah zagotavljali le nujno varstvo. To je pomenilo varstvo le za tiste, katerih starši so bodisi v službah bodisi so ostareli in ne zmorejo v vsem dnevu zanje ustrezno poskrbeti. V začetku januarja pa so na podlagi strokovne ocene in ocene tveganja za vsakega uporabnika posebej vključevanje razširili na vse, pri katerih so prepoznali stopnjevane stiske.

Pogrešajo druženje in delo

"Ob sodelovanju z uporabniki in zakonitimi zastopniki smo zaznali, da socialna izoliranost pušča posledice in da so mnogi naši uporabniki osamljeni in prestrašeni. Situacija ostaja resna in predvsem dolgotrajna, njeno nerazumevanje in vedno manjša potrpežljivost pa jih vodi v številne stiske, potrebujejo veliko podpore in razbremenilnih pogovorov, zlasti pa pojasnjevanje v preprostem, konkretnem in njihovim zmožnostim razumljivem jeziku.

V VDC Kranj se trudimo na različne načine ohranjati stik in krepiti naš občutek povezanosti. Ves čas pa smo vsem, ki ostajajo doma, na voljo z izvajanjem podpore na daljavo preko telefona, družabnih omrežij, spletne strani, ob upoštevanju ukrepov pa tudi z osebnimi stiki na domu, omogočanjem izdelave lastnega programa izdelkov in kooperantskega dela doma.
Uporabniki, zakoniti zastopniki in starši so nam povedali, da na takšen način uspešno ostajamo povezani tudi v trenutkih, ko fizično nismo skupaj. V številnih telefonskih klicih, e- sporočilih, FB objavah, pa tudi pismih s fotografijami nam uporabniki sporočajo, kako preživljajo ta neprijazen čas, saj  močno pogrešajo druženje in delo v VDC," je navedla direktorica.

Sprememba je nujna že pri terminologiji

Mirjana Česen: "Uporabniki VDC so osebe, katerih ovire niso takoj in navzven vidne. So osebe z intelektualno oviro. Kot njihova zagovornica si želim, da bi se v družbi zgodil premik v razumevanju in sprejemanju njihovega celostnega funkcioniranja in da bi se uveljavilo poimenovanje odrasle osebe z intelektualno oviro (namesto poimenovanja osebe z motnjo v duševnem razvoju). Vsi kot družba si moramo prizadevati za vključujočo družbo: naloga stroke in politike pa je dosledno uresničevanje načel normalizacije, kar pa ne pomeni »normalizirati« ljudi z ovirami, ampak jim je treba zagotoviti take pogoje, ki bodo omogočali njihovo čim bolj polnopravno življenje."