Pilotni projekt zveze Nato, imenovan RESHUB oziroma Defence Resilience Hub Network in Europe, je ocenjen na 16 milijonov evrov. Vlada je novembra lani sprejela odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbi projekta. Uredba je začela veljati decembra, nato je ministrstvo za obrambo v letošnjem januarju objavilo javni razpis.

V pogovoru za januarsko revijo Slovenska vojska je projekt RESHUB omenil tudi minister Matej Tonin. In sicer ga izpostavlja kot "primer dobre prakse in inovativne zamisli, ki je namenjen vzpostavitvi mreže energetskih vozlišč in polnilnic na vodik, ki ga vodi in pilotno uvaja Slovenija ter je že prejel evropska finančna sredstva."

Na ministrstvo smo tako naslovili vprašanje, kdaj je mogoče pričakovati sklenitev javno-zasebnega partnerstva (koncesijsko razmerje se bo, kot je navedeno v uredbi in tudi razpisni dokumentaciji, lahko sklenilo za najmanj pet let in največ 20 let, op. a.). 

"V skladu s projektno dinamiko predvidevamo, da bomo sklenili pogodbo z izbranim zasebnikom za javno-zasebno partnerstvo do letošnjega poletja letos. Postavitev in operativnost vozlišča bo odvisna tudi od predvidene dinamike zasebnega partnerja. Predvidevamo, da bi bilo vozlišče operativno do konca leta 2023," je odgovoril Aleš Sila, vodja službe za strateško komuniciranje na ministrstvu za obrambo.

RESHUB Network in Europe je, kot smo že poročali, prvi obrambni energetski projekt, ki je financiran iz skladov Evropske unije, in sicer iz Sklada za podnebne spremembe. Skupno je bilo dodeljenih 310 tisoč evrov za izdelavo študije izvedljivosti za pet vojašnic v Sloveniji in po eno vojašnico v Avstriji, Belgiji, Nemčiji in na Madžarskem.

Kot je ob obisku predsednika Boruta Pahorja v Vojašnici Petra Petriča Kranj maja lani razložil polkovnik Robert Šipec iz direktorata za logistiko, bodo v Kranju postavili veliko fotovoltaično elektrarno in vodikovo vozlišče, ki bo zagotovilo hranjenje vodika in vsaj tridnevno polno avtonomijo vojašnice ob izpadu električne energije. Vodik bodo uporabili za zagotavljanje energetske samozadostnosti vojašnice in pogon vozil, tako vojaških kot vozil kranjskega potniškega prometa.
Približno tretjino vodikovih zalog bo vojašnica porabila za lastno delovanje, dve tretjini pa bosta na voljo lokalni infrastrukturi.
»Odpiramo tudi vrata razvoju vodikove mobilnosti, saj bodo prebivalci tu polnili vodikova vozila, Mestna občina Kranj bo lahko zagotovila mestni promet na vodik. Gre za prvi tak projekt v Sloveniji in prvi v obrambnem sektorju v Evropi,« je pred skoraj enim letom poudaril Šipec.