Pomisleke občanov in povišane glasove je že v kali utišal oziroma poskušal utišati kar sam medvoški župan Nejc Smole, ki je moderiral predstavitev in sproti podajal komentarje na izrečeno. Poudaril je, da potreben strpen dialog in da je prepričan, da državi ni v interesu uvajati trase, ki bi pretirano poslabševale razmere.
"Nam Medvodah nadgradnja prinaša številne dodane vrednosti. V Medvodah sanjamo o S-bahnu do Ljubljane, ki bi vozil na vsakih 15 minut ... Po burnih odzivih v soseščini, to je v Kranju, kjer naj bi se na Orehku porušilo več deset hiš, smo predlagali Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), da nam pridejo pristojni skupaj s projektanti predstaviti svoje namere," je razkril župan. Enako kakor v Kranju so bili namreč tudi številni v Medvodah ogorčeni, ker nič ne vedo ozirom so slabo seznanjeni z državnimi načrti.
"O drugem tiru se sicer v Medvodah govori že dlje časa kot o drugem tiru na Primorskem. In ves čas poudarjamo, da so železnice prihodnost. Je pa to v Sloveniji težko resno jemati, kajti razmere v železniškem prometu so pač take, kakršne so. Država gradi na Primorskem, od Kranja navzgor pa so nedavno posodabljali progo, vendar do Jesenic niso zgradili drugega tira. V državnem prostorskem načrtu pa je po mojem vedenju le od Ljubljane do Kranja predvidena nadgradnja na dvotirnost. In Občina Medvode je želela ta sestanek s pristojnimi z direkcije predvsem zato, ker želimo doseči dve spremembi, in sicer ob vstopu in izstopu v občino Medvode. Tako nagovarjamo predvsem prebivalce Seničice, Golega Brda, pa tudi prebivalce središča Medvod oziroma Svetja, kjer zdaj poteka tir čez reko Soro in bo v prihodnje krenil drugje. Največja sprememba pa naj bi doletela občane v Krajevni skupnosti Senica, to je na Ladji, v Spodnji Senici in Zgornji Senici, saj bi se na tem delu proga odpravila in tako ne bi več prekinjala omenjenih vasi, " je rekel župan in opozoril, da bi jo po zdajšnji najbolj verjetni različici najbolj "skupila občinska infrastruktura: vodno zajetje na Svetju".
O tem, kdaj je možno pričakovati drugi tir, je Boštjan Fendre z Ministrstva RS za infrastrukturo (na fotografiji spodaj levo) dejal, da bo državni prostorski načrt razgrnjen letošnjo jesen in da bo od takrat naprej možno podajati predloge in pripombe. Po uveljavitvi državnega prostorskega načrta in izgradnji pa naj bi se Medvoščani v roku 10 let vozili tako kot zdaj sanjajo, se pravi po voznem redu na 15 minut. "Upam, da bomo v dialogu dosegli optimizacijo trase in voznih redov," je bil optimističen Fendre.
Mag. Mira Vizovišek Motaln (na fotografiji desno) je v imenu investitorja, DRSI, razložila, da od leta 2021 pospešeno pripravljajo gradiva strokovne podlage za pripravo pobud za državno prostorsko načrtovanje z ciljem, da se slovensko javno železniško omrežje celovito nadgradi in modernizira. V tem smislu se načrtujejo bistvene spremembe na obstoječem omrežju, načrtujejo se tudi nekatere nove proge zato, da bi povečali prevozne zmogljivosti prog in strateške cilje.
"Omrežje moramo bistveno nadgraditi oziroma povečati, da bo železnica konkurenčna cestnemu prometu. Pri izhodišču načrtovanja pri obstoječih progah je zelo pomembno, da se predvsem v konicah uvede tak vozni red, da se poveča zmogljivost prog tako za potniški kot za tovorni promet in se oblikujejo tovorne in potniške postaje tako, da potnik lahko prestopa med različnimi vrstami javnega in osebnega prometa. Pomembno je tudi, da izboljšamo varnost železniškega prometa, da se preuredijo vsa sedanja nivojska križanja cest in železnice. Pri glavnih progah smo si zadali ciljne hitrosti, ki jih bomo morali prilagajati. Za potniške vlake bi bile hitrosti do 160 kilometrov na uro, za klasične potniške vlake in tovorne vlake 120 kilometrov na uro... Dali smo pobudo, da bi državni prostorski načrt gorenjske proge razdelili na dva dela: s prvim bi pokrili odsek med Ljubljano in Kranjem z navezavo do Naklega, drugi del bi urejal odsek med Kranjem in Jesenicami, kjer so že bila izvedena obnovitvena dela. Na prvem odseku bi radi dosegli višje vozne hitrosti in s tem konkurenčni čas cestnemu prometu, zato načrtujemo skrajšanje obstoječe trase, izboljšati elemente proge, da bi dosegli te predvidene čase. Predvidene so optimizacije trase v delu na območju občine Medvode."
V tem trenutku priprava državnega prostorskega načrta še poteka, zaključujejo se strokovne podlage. Ko bo izdelan predlog državnega prostorskega načrta, bo v rednem postopku izvedena javna obravnava in v času javne razgrnitve bomo z celotno ekipo prišli v Medvode predstaviti načrtovane rešitve. V tem času bodo pridobljena vsa mnenja nosilcev urejanja prostorov, zbirale se bodo pripombe in predlogi javnosti, je napovedala strokovnjakinja z DRSI in omenila, da se načrtuje prestavitev postajališča v Stanežičah (v smeri Ljubljane), da bi bilo to na boljši lokaciji v smislu privabljanja večjega števila potnikov in da je predvidena tudi na območju občine Škofja Loka (po dosegljivih podatkih se odpravlja obstoječe železniško potajališče v Retečah, op. a.)
Iz projekcije je bilo razvidno, da v Mednem načrtujejo predor, proga pa nato vodi proti kmetiji Tome na Seničici med hišo Bečanovih in potokom Mavelščica. Pri gostišču Ančka pa se potem priključi obstoječi trasi železnici. Dva tira bosta tu po novem, eden poleg drugega, med njima bo 4,20 metra razmaka, od železniške postaje Medvode naprej pa bodo trije tiri, kajti en bo industrijski in vodi do industrijske cone na Ladji (Goričane, Sogefi).
Predlagani državni prostorski načrt bi "povozil" več rešitev prejšnjega državnega prostorskega načrta in če bo uresničen, lahko v Medvodah pričakujemo prometne izboljšave. Odpravi se nivojsko križišče v Preski, ki se ga bo nadomestilo s povezavama za Žlebe, Seničico in Golo Brdo. Vemo sicer, da je to poplavno ogroženo, že občinske poplavne karte to povedo, in tam, kjer so projektanti zarisali podvoz, smo skeptični ... A dobimo uvoz na 90 stopinj na državno cesto, predvidena je ureditev Mavelščice, je razlagal župan.
V Medvodah je predvidena sprememba pri Bojtu, je nizal podatke v nadaljevanju župan Smole.
"Radi bi, da se vso industrijo, ki je na območju nekdanje tekstilne tovarne v Preski, čimprej pripelje po Barletovi cesti do državne ceste, ne pa da se tovornjaki vozijo skozi Presko. Predlog občine je, da se tam, kjer so teniška igrišča in t. i. mali Petrol, zgradi podvoz. Zavedamo se, da bodo težave s cesto ob železnici, tam je več hiš, in potreben bo okljuk. Potrebna bo tudi rekonstrukcija same železniške postaje, ureditev parkirišča in objekta, v katerem je zdaj skladišče premoga in sodi v kulturno dediščino. Na usklajevalnem sestanku smo že zaprosili projektante, da se ta objekt prenese v last občine Medvode, da bi tam uredili prostor za galerijo in prireditve. Pomembno se mi zdi, da smo projektante že prepričali, da umestijo tudi t. i. park and ride na območju načrtovanega športnega parka za športno dvorano na zemljiščih, ki so še vedno deloma v zasebni lasti. Lahko ubijemo dve muhi na en mah: športni park bo, teniška igrišča upam da že konec letošnjega leta, in v tem parku bi uredili parkirišča," je dejal župan.
Kot je bilo mogoče razbrati, je zdaj v Medvodah relevantna le ena trasa, ki pa bo terjala gradnjo novega vodnega črpališča oziroma prestavitev obstoječega. Veliko vprašanj, komentarjev in pripomb so imeli občani o poglobljenem vkopu. Ta se bo pričel na brežini na Svetju in naprej čez Sniško polje vse do gozdička na Senici, kjer bo vlak vnovič prišel na plano. Potrebno bo skopati tri do štiri metre globoko, nadzorovano se bo odstranilo zemljo, zabetoniralo in nato nazaj zasulo z zemljo, tako da bo možno na teh površinah kmetovati tudi v prihodnje.
"Praktično ne govorimo o nobeni rušitvi, imamo problem le z našim glavnim vodnim virom na Svetju in to rešujemo s podjetjem VOKA. S Križajem oziroma lastnikom Polenčeve kmetije na Senici pa se bomo sestali ločeno, da pogledamo tudi njegova izhodišča. Sklepamo, da bo v Medvodah trasa prebivalcem in okolju prijazno trasirana. Pomislek je bila cena, kajti toliko poglobljenega vkopa ni poceni zadeva. Zagotovo bo to skupaj zneslo, ugibamo, 5 do 10 milijonov evrov, a ne vemo zagotovo ... Po drugi strani pa smo naklonjeni rešitvi, da vasi Ladja, Spodnja Senica in Zgornja Senica ne bodo več presekane z železniško progo. Za Krajevno skupnost Senica je to izjemna dodana vrednost in odpadeta dva mostova, pri cerkvi na Ladji in most, ki pelje proti Zgornji Senici. Obstoječa proga se torej v teh omenjenih vaseh Ladja, Zgonja in Spodnja Senica ukine," je poudaril župan in v isti sapi dodal, da ga je strah, kajti večjih državnih naložb v Medvodah že dolgo ni bilo.
Jože Novak iz DRSI na vprašanje glede časovnice ponovil, da bo jeseni predstavljen osnutek in da je cilj, da bi bil državni prostorski načrt sprejet v letu 2024. Potem bi lahko druga ekipa začela s projektiranjem, pričeli bi pridobivati zemljišča in nato bi stekla začeli z gradnjo. Preteklo bo še kar nekaj vode do takrat, je napovedal, medtem ko je župan Smole pripomnil, da tega, "kdaj bi začeli graditi, tudi ciganka ne ve. Zdaj se ugiba, da bi to bilo do leta 2030".
Podjetje Tiring je, kot so pojasnili na sinočnji predstavitvi, obdelovalo del trase do železniške postaje Medvode. Njegov predstavnik je navedel, da je hidrološko-hidravlična študija še v izdelavi, zato tudi še ni mogoče napovedati, kakšne ukrepe bo treba uvesti. Rezultatom bo primerno urejena Mavelščica in vsi drugi pritoki. Agencija RS za okolje namreč še ni ničesar potrdila. Govorimo pa o dvotirni progi in med obema tiroma je razdalja 4,20 metra. Kar pa se tiče samega profila proge: ko izstopimo iz predora, proga počasi pade in potem priključi na obstoječi nivo. Celotna železniška postaja Medvode ostaja na obstoječem nivoju. Železniška proga tudi ne more imeti velikih naklonov in prvi del bo v nasipu, je dejal strokovnjak iz podjetja Tiring.
Dr. Jože Duhovnik je opazil, da je podjetje Tiring, že podpisano tudi pod načrt, ki so ga izročili KS Orehek, a da je na tistem načrtu že vrisani prerezi. "Prav bi bilo, če bi te podatke predstavili tudi v Medvodah... da bi vedeli, s čim imamo opravka. In niso izpostavljene samo točke, katere vi mislite, da so, ampak je prizadetih več ljudi. Seničica je zelo prizadeta, prav tako Žontarjeva ulica in tudi Barletova cesta. Tudi ljudi iz tega območja je treba povabiti na pogovor že v tej fazi, ko se še pogovarjate o rešitvah ... " je predlagal.
Svoje pomisleke je izrazil tudi Janez Šušteršič iz vasi Seničica. "V vsej občini Medvode gre največ železnice po zemljiščih naše Tometove domačije. A ni problem, mi ob železnici živimo od leta 1870 naprej. Samo da bo zdaj bo na drugi strani. Nisem proti temu projektu, samo zanima me, ali je državni lokacijski načrt obvoznice skozi Medvode zdaj mrtev. Te skice, ki jih vidim, se križajo in ne vem, kaj bo. Druga stvar je hidrologija. Pri državnem prostorskem načrtu skozi Medvode so bile narejene hidrološke študije, ki kot zanalašč govorijo o stoletnih poplavah. Prej so bile na vsakih pet let, zdaj so že vsako leto. Z velikim občutkom bo treba načrtovati to progo, ki je je neke vrste jez za Mavelščico, ki sicer zdajle trenutno izgleda zelo miroljubno. Se pa večkrat pošteno razbesni, zato zahtevam, da se z nami, ki smo neposredno prizadeti in imamo tudi izkušnje, z nami posvetujete in upoštevate, kar morda znanost in stroka prezre," je dejal.
Strokovnjak iz DRSI je zagotovil, da bo v državnem prostorskem načrtu "precej cest popravljenih", da poenostavljajo rešitve, glede vode pa, da je Direkcija za vode že zahtevala, da se količine padavin povečajo zaradi podnebnih sprememb. Dvigujemo standard, kar se tiče zavedanja o višini poplavnosti, je poudaril, medtem ko je župan Smole odvrnil, da si Občina Medvode prizadeva, da bi od Mednega naprej obstoječi državni prostorski načrt padel.
"Ne želimo si dvojnih viaduktov in pokritih vkopov, kajti tega nihče od nas ne bo doživel. Opozarjamo, da je treba rešiti cestno problematiko od Medvod do Ljubljane in tudi navzgor. Predlagamo cestno traso Jeprca-Vodice, kajti to je trasa, ki jo podpirajo tudi občine Žiri, Železniki, Škofja Loka, saj si nihče, namenjen v Ljubljano, ne želi še izleta v Medvode. Računamo na ministrstvo, da se tisti neuporabni del državnega prostorskega načrta ne uporablja več," je še komentiral Smole.
Zelo oster je bil do t. i. bajpasa med Svetjem in Senico Andrej Šturm iz vasi Svetje. Obstoječa trasa gorenjske železnice je zelo stara, "nekoč se je zaščitilo vodo in kmetijska zemljišča. In to, kar zdaj predstavljate, ni nobena dodana vrednost zlasti ne ljudi na Svetju in Senici, ampak je ekološki kriminal. Kar se tiče rekonstrukcije železniških prog v Sloveniji, smo padli pod vpliv globalistov, kar je povezano z severozahodnim prehodom od Aljaske v Atlantik in posledično preobremenitev vseh pristanišč v zahodni Evropi. Vse to bo pomenilo, da bodo v Sredozemlju vsa pristanišča polna. Samo to za Slovenijo in za Slovence ni nobene dodane vrednosti," je bil ogorčen Šturm.
Takoj se je na kritiko odzval župan in povedal, da težko govorimo o kriminalu, saj da bo na dveh tretjinah trase nazaj vzpostavljena obdelovalna površina. "Moj največji pomislek je voda. Predlani smo imeli prvič neustrezne analize na tem viru na Svetju in ker je tako blizu industrije in železnice, smo na občini razmišljali, da bi ga premaknili višje in prv zato smo tudi predlagali premik vodarne," je dejal župan.
O hrupu tako iz podjetij in vlaka, ki da trobi, pa če je tam blizu kdo ali pa ne, je potožil Marjan Mihovec. Tovorni vlaki že zdaj vozijo na 15 minut, to je tako pogosto, kot se napoveduje, da bodo v prihodnje vozili tudi potniški vlaki. "Zavedati se moramo, da se ta nadgradnja ozirom drugi tir dela za Evropo, kajti na Gorenjskem nimamo nobene take fabrike, da bi rabila toliko surovin. A da bo vozil vlak 160 kilometrov na uro? Poslušajte, iz Kranja do Ljubljane bo komajda spravil tako hitrost! In v Škofji Loki ... kaj takega tam ne bo možno, saj ni parkirišč in potniški vlaki bodo vozili prazni," je bil skeptičen Mihovec.
Projektant mu je razložil, da je naročnik, to je država, naročil, da mora biti na 75 odstotkih trase hitrost vlaka 160 kilometrov na uro. "Morali smo najti trase, ki bodo to omogočale. Ena od variant je bila, da v Retečah ohranimo postajališče, a bi morali porušiti številne objekte na Ladji, Spodnji in Zgornji Senici in tudi prostore podjetja Domel v Retečah. Ta trasa je bila popolnoma nesprejemljiva. Potem so se preverjale še druge različice, a se je izkazalo, da vse tri predlagane trase niso ustrezne. Ta rdeča prevideva, da bi bilo pokrito. Če se bo z vidika hrupa ugotovilo, da bo potreben še dodaten ukrep, se bo zgradilo galerijo. Klasičen vkop pa bo do 10 metrov, ki pa se potem zmanjšuje do tam, kjer je prečkanje regionalne ceste."
Številne prebivalce Svetja je zanimalo, kakšne bodo vibracije med samo gradnjo, na kakšni globini bo vkop. Dobili so zagotovilo, da bodo vkopi do 15 metrov globoko in da trase, ki bi prečkale objekte, niso sprejemljive. Kmetje bodo lahko tudi v prihodnje obdelovali kmetijska zemljišča, so poudarili projektanti in še, da bodo novi vlaki precej tišji in tudi protihrupna ograja bo nameščena. Ali bo potrebno zgraditi pokrito galerijo na Svetju, pa bo pokazala študija hrupa. "Pripravljamo tudi hidravlično hidrološko študijo, ki gre v recenzijo pregleda ministrstvu za okolje. Narejena bo presoja vplivov na okolje oziroma okoljsko poročilo. Vsa gradiva bodo pripravljena do jeseni. Vse bo boljše z manj vpliva na naravo in ljudi kot je zdaj," je napovedal Jože Novak iz DRSI.
Na napoved, da je cilj direkcije zagotoviti, da bi iz Ljubljane pripotovali z vlakom v München prej kot z letalom, je župan Smole odvrnil, da bi se veliko več ljudi vozilo z vlakom, če bi le imeli možnost parkirati, če bi bila seveda tudi cena parkiranja ugodna in bi imeli tudi ugodne ure. "Potem šele lahko začnemo govoriti o trajnostni mobilnosti. Vse drugo do takrat so bolj pobožne želje," je komentiral.
Na pripombo Maje Špenko iz vasi Svetje, da v prvem vodovarstvenem pasu ni dovoljeno graditi železniške proge, pa je župan odvrnil, da bodo morali pristojni, to pa niso občinski uslužbenci, vodovarstvene pasove novelirati oziroma redifinirati. Medvoščani da zdaj pijejo večino pitne vode iz dveh vrtin v Preski, medtem ko je vodnjak na Svetju rezervni vir, ki se ga vklaplja poleti za vodooskrbo Smlednika in Pirnič.
Potem ko se je Janez Kopač iz sosednje Mestne občine Ljubljana razhudil zaradi barbarizma oziroma harakirija nad okoljem, mu je medvoški župan svetoval, naj to ogorčenje izrazi v svoji četrtni skupnosti. "Je pa v Medvodah tako. Prav ta teden smo končali z zbiranjem pobud za občinski prostorski načrt. Če bi vsi zares tako varovali okolje, kot slišim danes, potem ne bi bilo kar 588 pobud za prekvalifikacijo zemljišč v občini Medvode. To je drugi del resnice. Vsi bi bili za okolje, samo če jaz dobim še zazidljivo zemljišče," je sklenil dvourno razgreto razpravo župan Smole.