"Vsa turistična društva z Gorenjske smo povabili k sodelovanju in prijave smo dobili iz vse Gorenjske. Iz prijav smo razbrali, da je še veliko zavesti v srcih ljudi, kako je drevo pomembno za okolje, v katerem živijo, in da so drevesa mnogokrat predmet fotografov v vseh letnih časih," je dejala Mirjam Pavlič, sekretarka pri Gorenjski turistični zvezi.
Med prijavljenimi drevesi je bilo največ lip, lipovcev, smrek, hrastov in kostanjev, pa tudi jablana, breza, bor, bukev, vrba žalujka, platana in japonska češnja.
Zmagovalno lipo s Suhe pri Predosljah je sredi polja in travnikov leta 1937 posadil Franc, prapradedek prijavitelja Urbana Šinka.
"Lipa je rasla, danes pa je ena najlepših in najmogočnejših lip v naši okolici. Postala je že skoraj naša družinska dediščina. Zato sem se tudi odločil, da jo vključim v logotip svoje nove blagovne znamke Ata Joža," je komisiji razložil prijavitelj. In prav zgodba o lipi (na fotografiji zgoraj), za katero so skrbeli iz roda v rod, je prepričala komisijo o tem, da je drevo res vez med generacijami.
Z natečajem za izbor Naj drevo Gorenjske so namreč želeli zlasti mlade ozavestiti o pomenu dreves, ki so tudi vez med generacijami, in jih opozoriti na bogastvo narave.
"Vsako veliko, posebej pa še lepo ohranjeno staro drevo ima svoj pomen v vsakem kraju. In ljudi je treba ozavestiti, da jih ohranjajo, in sicer tako vaške lipe kot stare sorte sadnih dreves, ki so s plodovi dajala sadove za preživetje in hišam zavetje. Ko se staro drevo odstrani, ga je potrebno nadomestiti z novim ... tako je treba vzgajati tudi otroke in mladino," je povedala Mirjam Pavlič.