Spominski pohod na Triglav v počastitev partizanskih patrulj leta 1944 in izobešanja slovenske zastave na vrhu Triglava leta 1991 vsako leto poteka v organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Radovljica, Odbora veteranskih organizacij Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever in Zveze slovenskih častnikov.

Na letošnji dogodek se je prijavilo okoli 450 udeležencev. Približno 250 se jih je odpravilo na Triglav, ostali pa so se udeležili le današnjega zaključnega dogodka. Prijav je bilo letos za okoli sedem odstotkov več kot lani, je na novinarski konferenci ta teden pojasnil vodja pohodov Janez Kunstelj.

Glavnina pohodnikov se je na pot podala v petek s Pokljuke, nekateri iz bolj oddaljenih krajev pa so od doma krenili že prej. Poleg osrednjega pohoda s Pokljuke so potekali pohodi iz Ankarana, Kuma, Nanosa, Radovljice, Cerja in Kopra. Omenjenih šestih pohodov se je udeležilo okoli 60 pohodnikov.

Pohodniki so v petek kratko slovesnost imeli že na Kredarici, zaključna slovesnost pa se je začela danes ob 13. uri na Pokljuki. V programu so nastopili Orkester Slovenske vojske, Partizanski pevski zbor in recitatorji, slavnostni govornik pa je bil prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. Zaključne slovesnosti so se udeležili tudi dolgoletni udeleženci pohoda, ki poti na Triglav ne zmorejo več.

Milan Kučan je v govoru na slovesnosti poudaril, da srečanja in pohodi na simbol slovenstva ohranjajo spomin na dejanje slovenskih partizanov, ki si ga želi "del ideološke desnice izločiti iz spominjanja Slovencev".

"Ne spomnim se, da bi na tej naši spominski slovesnosti ali na kateri drugi s podobnim sporočilom videl predstavnike tistega dela politične in ideološke desnice, ki se trudi za nazaj prevrednotiti preteklost. To pove veliko. Tudi o njihovem govorjenju o enotnosti," je dejal. Namesto ponosa, da smo kot majhen narod zmogli upor zoper usodo, ki so nam jo namenili tujci, bi ta del zgodovine raje prikrili in premolčali, je dodal.

Hvalevredna pa je po drugi strani enotnost slovenske politike v obsodbi ruske agresije na Ukrajino in v podpori Ukrajincem, je poudaril Kučan. Prepričan je, da se vojna sploh ne bi smela zgoditi in poudarja, da vojne konča prizadevanje za mir. "Tako kot predsednik vlade Robert Golob tudi sam verjamem, da do cilja, ki je lahko samo mir, ni mogoče priti zgolj z vojaškimi operacijami in sankcijami. Rešitve za mir je treba iskati s pogovori in dogovorom," je dejal.

Poudaril je še, da bi "v črno-beli politični optiki" to znalo biti označeno celo kot podpora režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina. "A naj bom jasen, obsojam vsako njegovo potezo v tej vojni," je zatrdil.

Zakaj spominski pohod?

Kot je pojasnila predsednica Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica Danijela Mandeljc, so spominski pohod začeli Cankarjevi borci, in sicer v spomin na patruljo, ki je v letu 1944 ob osvoboditvi Beograda ponesla slovensko zastavo na vrh Triglava. Sedaj se s pohodom spominjajo tudi skupine gornikov, ki je na Triglavu razvila slovensko zastavo ob razglasitvi samostojnosti Slovenije leta 1991.