Šenčurski dogodek je eden najbolj tragičnih dogodkov vojne: kot navajajo viri, so 8. marca 1942 nemški policisti in žandarji po izdaji domačina obkolili dve domačiji, zajeli več domačinov, zažgali Sušnikov hlev in Lénartovo domačijo, v kateri so bili trije otroci in njihova mati, žena Janeza Pipana, ki je bil zajet na Sušnikovem skednju. Ta je moral gledati požig svojega doma, v katerem sta živa zgorela žena Marija in 16-letni sin Janko, domačin Alojz Rabič pa je iz goreče hiše rešil dva otroka: 6-letno Rozalijo in 11-letnega Viktorja. Na hiši, ki danes stoji na istem mestu in so jo sovaščani po vojni udarniško postavili preživelima otrokoma, je vzidana spominska plošča o tem dogodku. Glavna cesta skozi Šenčur pa se imenuje Pipanova cesta.
Očeta Janeza Pipana in njegovega tovariša Janeza Zlateta, oba sta bila borca Kokrške čete, so okupatorji ujeli v sosednjem Sušnikovem skednju, ki so ga prav tako požgali, oba pa so nato 31. marca 1942 ustrelili v Dragi pri Begunjah. Gospodarja Martina Sušnika so odvedli v nemško taborišče Dachau, kjer je umrl novembra 1942.

Milan Kučan je danes zbranim dejal, da se s spoštovanjem spominjamo ljudi, ki so bili žrtev strahot nemškega nacističnega okupatorja. "Njihova edina krivda je bila, da so ljubili domovino in svobodo. In da ni bilo cene, ki je za obrambo teh vrednot niso bili pripravljeni plačati," je dejal.

Pojasnil je, da se v vojni pokažejo najsvetlejše, pa tudi najtemnejše plati človeka, najvišje vrednote in tudi najbolj zavržna dejanja. "Vojna je presežno zlo. Slovenci smo ga izkusili nekajkrat v svoji zgodovini," je spomnil.

Kot je dejal, smo pred 30 leti verjeli, da je bila to poslednja vojna ne le na slovenskih, ampak tudi na evropskih tleh, da bo Evropa celina miru, sodelovanja med narodi in državami, spoštljiva do svojih državljanov, odgovorna za njihovo varnost in sposobna svoje spore reševati po mirni poti ter da bo zgled drugim po svetu.

Vendar smo se zmotili. "Vojna je znova tukaj, nedaleč od nas. To je vojna, ki se ne bi smela zgoditi. Zanjo ni nobenega opravičila. Tisti, ki so jo ukazali, so vredni najostrejše obsodbe. Dosledno je treba zavrniti njihove zločine zoper mir in zoper človeštvo. Ne le, da so grdo poteptali mednarodni pravni red, prestopili so tudi civilizacijska načela, ki naj bi veljala v odnosih med narodi in državljani sodobnega sveta," je poudaril Kučan.

Opozoril je na trpljenje umirajočih, ranjenih in mnogih, ki so izgubili svoje bližnje. Stopnjevanje vojnih aktivnosti bo povzročilo še več žrtev, materialno pustošenje in bolečino. "Zato je naša dolžnost, da dvignemo glas za takojšnjo ustavitev vojne, za zaustavitev bojnih aktivnosti in ob premirju za resna pogajanja o miru," je dejal.

Pozval je k pomoči beguncem, solidarnosti z Ukrajinci in podpori sankcijam proti Rusiji ter drugim aktivnostim mednarodne skupnosti, zlasti diplomatskim prizadevanjem in vključitvi mednarodnega posrednika v pogajanja med Kijevom in Moskvo. "Če bi pred dobrimi 80 leti ustavili zločinca v Berlinu pravočasno, se ne bi zgodila apokalipsa 2. svetovne vojne," je ocenil.

Prvi predsednik Slovenije je prepričan, da bo po tej prelomnici treba tudi na novo utrditi mehanizme, da bomo Evropo gradili kot celino, sposobno braniti lastno varnost, kot celino miru, veljave človekovih pravic in pravne države, brez katerih ni svobode, varnosti in demokracije.