Od maja 2020 naprej je Gorenjska gradbena družba uredila vodovodno zajetje Krvavec, zgradila pa več kot 24 kilometrov cevovodov, sodoben objekt za pripravo pitne vode z ultrafiltracijo, nov vodohran Taber in 10 vodovodnih vozlišč. Projekt, ki se mu uradno reče Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save - 1. sklop, bo omogočil dolgoročno zanesljivo in kakovostno oskrbo s pitno vodo za skoraj 30.000 prebivalcev na območju petih občin: Cerklje na Gorenjskem, Komenda, Vodice, Šenčur in Kranj.
Občina Cerklje na Gorenjskem je s 43-odstotnim deležem vodilna občina 12 milijonov evrov vrednega projekta, katerega s 7,2 milijona evrov nepovratnih državnih in kohezijskih sredstev sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija. Delež Mestne občine Kranj znaša 11 odstotkov, Občine Šenčur 16, občini Vodice in Komenda pa imata vsaka po 15 odstotkov.
"V Šenčurju se vedejo nesprejemljivo in nerazumno"
Poleg težav, na katere so naleteli gradbinci (med njim je bil zagotovo največja ta, da so tam, kjer so nameravali graditi vodohran, bil plazovit teren), se je zapletlo tudi pri financiranju.
Občine Komenda, Šenčur in Vodice zato, ker ni bila podpisana pogodba o sofinanciranju državnih in evropskih sredstev, namreč niso poravnavale svojih obveznosti naložbe. Občina Cerklje je sredstva poskušala izterjati z izvršbami, ki pa so jih občine zavrnile, zato je zoper vse tri vložila tožbo.
V petek, 24. februarja, je tako na Okrožnem sodišču v Kranju razpisan narok v gospodarski zadevi, v kateri Občina Cerklje na Gorenjskem toži Občino Šenčur za 307.460,67 evra. Kot nam je pojasnil župan Franc Čebulj, se v Šenčurju vedejo nesprejemljivo in nerazumno.
Na vprašanje, kako so zadevo zaradi neplačil rešili z občinama Komenda in Vodice, pa je odgovoril, da je "Občina Komenda po podpisu pogodbe o sofinanciranju državnih in evropskih sredstev (to sta septembra 2021 podpisala minister za okolje Andrej Vizjak in župan Čebulj, op. a.) privolila v izvensodno poravnavo na plačilo. Uredili smo tudi z Občino Vodice, dogovoriti se moramo le še o plačilu odvetniških stroškov. A teh v Cerkljah ne bomo plačali, kajti zadeva je nastala zaradi njihovega neplačevanja računov," je dejal sogovornik.
Glede nepovratnih državnih in kohezijskih sredstev je župan Čebulj razložil, da bo zadnji zahtevek za črpanje sredstev oddan januarja 2024. Od omenjenih nepovratnih sredstev so doslej v proračune občin prejeli 5,7 milijona evrov od skupaj odobrenih 7,2 milijona evrov.
Zaradi razglašene epidemije COVID-19 se je rok izvedbe v soglasju z Ministrstvom za okolje in prostor podaljšal. Glede podražitve pa je župan pojasnil, da je zaradi odločitve, da bo gradnja na ključ, medtem ko ministrstvo zahteva analitičen prikaz, na občini dodatno delo. Podražitev v višini 689 tisoč evrov so predstavniki občin že priznali in je tudi že potrjena.
Pitna voda je še vedno ogrožena
A tudi po končani gradnji krvavškega vodovoda, ki je zares življenjski projekt župana Čebulja, v Cerkljah ne bodo križem rok. "Imamo še kup dela in nedorečenih stvari v zvezi z gradnjo kanalizacije s Krvavca. Ta je ocenjena na 15 milijonov evrov. Država je ne namerava sofinancirati, kajti, kot trdijo, aglomeracija nima 2 tisoč populacijskih enot, kar je pogoj ... A če bi premislili realno, koliko znašajo smučarske kapacitete na Krvavcu, koliko je obiskovalcev, gre za precej več ... Če ne drugače, bomo sofinanciranje krvavške kanalizacije poskušali pridobiti iz drugih virov, iz naslova regij," pravi cerkljanski župan.
Številni vodni viri na Krvavcu so po mnenju župana še naprej ogroženi tudi zaradi več črnih gradenj, ki so se pojavile v zadnjem obdobju. "To je živa anarhija ... nekaj zadev je gradbeni inšpekciji prijavila Občina Cerklje, ki pa, kot so nam pojasnili pristojni, sploh ne more biti stranka v postopku. Fekalije pa tečejo!" opozarja župan Čebulj.