Kranjsko sodišče za uničevanje okolja izreklo pogojno obsodbo

Nedovoljen poseg, fotografirano v Koritnem na dan posega 22. 2. 2019. Zavod RS za varstvo narave, območna enota Kranj je 5. marca 2019 prijavil nedovoljene posege blejski policijski postaji, inšpektoratu RS za okolje in prostor, inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. V prijavi, ki je dostopna na spletu, je bilo več fotografij, ta je le ena od njih.
Nedovoljen poseg, fotografirano v Koritnem na dan posega 22. 2. 2019. Zavod RS za varstvo narave, območna enota Kranj je 5. marca 2019 prijavil nedovoljene posege blejski policijski postaji, inšpektoratu RS za okolje in prostor, inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. V prijavi, ki je dostopna na spletu, je bilo več fotografij, ta je le ena od njih.
Blejski kmetovalec je bil danes na kranjskem okrožnem sodišču spoznan za krivega kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja. Obdolženi naj bi bil od februarja 2013 do novembra 2019 z nasipavanjem materiala poslabšal habitat znotraj zaščitenega območja v Ribnem oziroma Koritnem. Grozilo mu je do osem let zapora, sodišče pa mu je izreklo pogojno obsodbo enega leta zapora s preizkusno dobo treh let. Sodba še ni pravnomočna.
Oglej si celoten članek

Zadeva je prišla na kranjsko okrožno sodišče oktobra lani. Obdolženi kmetovalec, ki ima tudi podjetje, ki se ukvarja z grabenimi storitvami, gradbenimi deli in rušenjem objektov, je tedaj zanikal, da bi na zaščitenem območju odlagal gradbeni material in gnoj.

Povirje potoka Koritno velja za ekosistemsko in hidrološko naravno vrednoto lokalnega pomena, izvir potoka Koritno in izliv v Savo Dolinko ležita v območju Nature 2000, širše območje sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke pa je opredeljeno tudi kot ekološko pomembno območje.

Pred zaključkom sojenja je bila danes zaslišana še predstavnica Zavoda RS za varstvo narave, ki je povedala, da so se nedovoljeni posegi na območju povirja potoka Koritno, kjer so bili mokrotni travniki velike biotske pestrosti, dogajali že pred letom 2013, ko je obdolženi postal lastnik teh parcel.
Dotedanji posegi so delno uničili tla in biotsko raznovrstnost območja. Nadaljnje izvajanje drenaž in nasutij večjih količin različnih materialov pa se je, kot je povedala predstavnica zavoda, nadaljevalo tudi po letu 2013 in privedlo do dokončnega uničenja naravne vrednote na tem območju.
Tožilka Polona Košnjek, ki je glede na pričanja danes nekoliko spremenila obtožnico, je v zaključni besedi izpostavila, da je obdolženi kljub inšpekcijskim odločbam posege nadaljeval. Zato je prišlo do razvrednotenja tal, uničevanja habitata raka koščaka in onemogočenja rasti močvirske vegetacije.

Grozilo mu je do osem let zapora

Zakon za tistega, ki s kršitvijo predpisov povzroči dejansko škodo kakovosti zraka, zemlje ali vode ali živalim ali rastlinam, predvideva do osem let zapora. Tožilka je za obtoženega zaradi njegove predhodne nekaznovanosti sodišču predlagala izrek pogojne zaporne kazni enega leta in štirih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let.
Zagovornica obtoženega Monika Markelj je na drugi strani dejala, da tožilstvo ni dokazalo, da bi bi bil obdolženi kriv očitanega kaznivega dejanja. Izpostavila je, da so omenjena zemljišča že desetletja v upravljanju družine obdolženega. Lastništvo je od svojih staršev prevzel leta 2013 zaradi pridobitve subvencije za mladega prevzemnika, vendar se dejansko upravljanje s kmetijo ni spremenilo in še naprej kmetijske površine obdelujejo vsi člani družine.
Izpostavila je tudi zgolj domneve o posledicah in dejala, da zaradi trendov iz preteklosti in poteka procesov v naravi ni mogoče ugotoviti, kaj je pripeljalo do sedanjega stanja. Glede na kronologijo dogodkov ni možno ugotoviti, kdo je dejanje storil, kdaj naj bi ga izvrševal in kdaj naj bi prišlo do očitane posledice. Kazenske odgovornosti pa, kot je dejala, ni mogoče kar vezati na lastništvo parcel.
Dodala je, da bi lahko okoljski inšpektorat vse od odločbe leta 2011, ki je bila podana še zoper prejšnjega lastnika, sam izvedel inšpekcijsko odločbo, vendar je ni. Zaradi nezadostnega odziva inšpektorata je nato Zavod RS za naravo leta 2020 podal prijavo ne le inšpekciji, temveč tudi policiji.
Kot je ocenila zagovornica, gre za zlorabo kazenskopravnega sistema, preko katerega se skuša izvesti inšpekcijski upravni postopek, glede katerega pa je v teku ugotavljanje ničnosti. Pristojno ministrstvo je pred kratkim izdalo odločbo, s katero je ugodilo pritožbi zavezanca glede inšpekcijskega postopka in zadevo vrnilo organom prve stopnje v ponovni postopek.

Sodnica ni imela pomislekov

Sodnica Polona Kukovec je pri sodbi zaradi same problematičnosti inšpekcijske odločbe izpustila očitke o njenem neupoštevanju, sicer pa je v večjem delu sledila tožilki. Odločila je, da je obdolženi kriv, da je od maja 2016 do novembra 2019 območje zasipal z različnim materialom in s tem povzročil dodatno poškodovanje naravne vrednote.
Kot je povedala sodnica, sodišče glede na dejavnosti, s katerimi se ukvarja obdolženi, in glede na navedbe iz inšpekcijskih postopkov, nima pomislekov, da je za dejanja odgovoren prav on. "Za takšno kaznivo dejanje, katerih obravnava je v naši sodni praksi še precej za začetku, se mi zdi primerna kazen, ki jo je predlagalo tožilstvo," je dejala sodnica in obdolženemu izrekla še nekoliko nižjo pogojno kazen od predlagane.

 

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 1

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.