»Ko smo svetniki vložili pobudo za vzpostavitev Poslovne cone Hrastje, smo jo v dobri veri, da bomo doma kreirali delovna mesta ter da bo manj dnevnih migracij naših prebivalcev v Ljubljano. Vzpostavitev cone ima direktne učinke, kot so prihodki NUSZ in komunalnih prispevkov za proračun občine, kot tudi posredne učinke, manjša obremenitev izvozov na avtoceste zaradi dnevnih migracij,« izpostavlja svetnica Barbara Gunčar (Stranka za enakomeren lokalni razvoj in podjetnost).
Mag. Igor Velov (Lista za razvoj Kranja) je opozoril, da se je projekt začel že v mandatu 2006-2010, ko je bil sam tudi podžupan in je zemljišče postalo zazidljivo. »Zavedati se je potrebno, da gospodarski del družbe polni proračun za potrebe cest, vrtcev, sociale, športa, kulture. Z vzpostavitvijo te cone se bo dalo velik zagon malemu gospodarstvu in obrtništvu, kar je temelj slovenskega gospodarstva. Pričakujem nova delovna mesta, prihodke v občinski proračun, več možnosti in priložnosti za naše občane in podjetja,« je prepričan Velov.
»Kranj za zdaj nima ustrezne poslovne cone tega tipa, ki bi privlačila ter stimulirala razvoj podjetniške dejavnosti, kar bi se seveda pozitivno multiplikativno odražalo tako v ekonomskih kot tudi drugih družbenih kazalcih (dvig standarda, zaposlovanje, nove karierne priložnosti) itd. Pri tem zaostajamo za veliko manjšimi sosednjimi občinami, kot je npr. občina Šenčur, ki ima svojo podjetniško cono neposredno v bližini predvidene cone v Hrastju,« izpostavlja svetnik dr. Neven Polajnar (Resni.ca). Prav zato in tudi zaradi drugih razlogov je po njegovem enju poslovna cona izrednega pomena.
Med glavnimi pobudniki vzpostavitve nove poslovne cone je bila tudi samostojna svetnica Andreja Kert. Prav zato se ji zdi, da je projekt pomemben za razvoj in ohranjanje podjetniške pobude in razvoj gospodarske dejavnosti v Kranju. »Kar nekaj domačinov podjetnikov se je že preselilo na druge lokacije izven MOK, kar ni dobra popotnica razvoju Kranja. Po moji oceni s projektom že zamujamo in je potrebno z vso maksimalno angažiranostjo delati pospešeno,« dodaja.
Vzpostavitev Poslovne cone Hrastje kot enega najpomembnejših projektov v Kranju pa ocenjuje svetnica Sandra Gazinkovski (Lista za razvoj Kranja). »Od tega projekta se pričakuje veliko. Pričakuje se, da se domači kranjski podjetniki vrnejo nazaj v Kranj, pričakujemo več delovnih mest, pričakuje se, da se bodo priključili tudi manjši podjetniki...«
Prednost vzpostavitve Poslovne cene Hrastje svetnica Ana Černe (Levica) vidi predvsem v tem, da se bodo ustvarila nova delovna mesta ter da bodo mala in srednja podjetja bodo dobila prostor za svoje delovanje.
»Številna podjetja se zanimajo za vlaganje v Kranj, uspešni kranjski obrtniki potrebujejo večje prostore. Lokacija je idealna zaradi bližine mesta, avtoceste, letališča in v prihodnosti tudi železnice,« odgovarja svetnica Irena Dolenc (NSi) in dodaja: »Nova poslovna cona pomeni nova delovna mesta za Kranjčane, ki se jim tako ne bo potrebno voziti v Ljubljano. Nekaj podjetnikov smo zaradi zavlačevanja že izgubili, z izgradnjo poslovne cone se bo ustavil beg podjetij iz Kranja.«
Da je ureditev Poslovne cone Hrastje izjemen projekt za Mestno občino Kranj, je prepričan svetnik in kranjski podžupan Janez Černe (SD). »Gre za dobrobit lokalne skupnosti in za njen razvoj, nove zaposlitve, gospodarski razvoj. Zato ni presenetljivo, da je pomembnost projekta prepoznal Mestni svet, ki je na svojih sejah soglasno sprejel tako javno razgrnitev predloga Sklepa o ugotovitvi javne koristi za cesto Hrastje kot tudi sklep o ugotavljanju javne koristi oz. razlastitve nepremičnin potrebnih za izvedbo rekonstrukcije lokalne ceste Hrastje. Lokalni prebivalci bodo s tem projektom med drugim pridobili tudi urejeno komunalno infrastrukturo in širše ceste s kolesarskimi površinami, medtem ko bo tovorni promet potekal po cesti, ki povezuje državno cesto Kranj–Šenčur s PC Hrastje skozi gozd,« izpostavlja Černe.
»V sami strategiji razvoja cone je predvideno, da bi razpoložljive površine zasedla predvsem proizvodna in obrtna podjetja, ne pa transportni oz. logistični poslovni subjekti,« pa izpostavlja svetnik in kranjski podžupan Robert Nograšek (LMŠ). »Glede na dejstvo, da se projekt šele začenja, bo to lahko tudi odlična priložnost za digitalne izzive in nizkooglično zasnovo. Kot dodana vrednost pa lahko izpostavimo tudi ureditev komunalne infrastrukture, ureditev cest s pločniki in kolesarskimi stezami, javno razsvetljavo,…«
Razlastitve razburjajo tudi nekatere svetnike
Na zadnji seji mestnega sveta je bila na pobudo svetnice Barbare Gunčar na dnevni red uvrščena točka o razlastitvah lastnikov zemljišč za gradnjo ceste do Poslovne cone Hrastje. »Naš namen ni bil, da se cesta naredi tako, da bodo lastniki razlaščeni. Občinska uprava je plačana, da naredi vse, kar je možno, da je cesta speljana tako, da obstoječih hiš in prebivalcev ne obremenjuje. Vesela sem, da so se nekatere težave razrešile, prav zato ker smo problem izpostavili. Žal pa ne vsi,« pravi svetnica Gunčar.
Glede razlastitev lastnikov zemljišč bi se Velov tega problema lotil drugače. »Sedaj pa je zapeljan tako, da druge možnosti kot razlastitev nekaterih lastnikov ni možno,« pravi.
Poslovna cona bi po besedah Polajnarja morala biti vzpostavljena in umeščena v okolje in prostor na način, ki predstavlja najširši možni kompromis z lastniki zemljišč. »Glede slednjega je kar nekaj hude krvi, na kar opozarjajo tudi krajani in KS Hrastje. En problem naj bi predstavljala širitev ceste proti Hrastju na račun razlaščanja občanov, ki imajo tam svoje hiše, kar jih seveda tišči v nezavidljiv položaj, drugi problem pa je utemeljena bojazen prebivalcev Hrastja, da se bo skozi naselje občutno povečal promet vozil. Oba problema sta najlažje rešljiva tako, da bi se priključek na cesto Kranj-Šenčur moral realizirati skladno z gradnjo poslovne cone,« je prepričan Polajnar.
»Pomembno je, da se vsi postopki, potrebni za realizacijo projekta, izvajajo z upoštevanjem stroke in upoštevanjem pravic občanov, ki živijo na območju izgradnje potrebne infrastrukture. Posegi v njihove interese in pravice morajo biti minimalni, predvsem pa doseženi s konsenzom,« meni svetnica Kert.
»Pri vsakem takem projektu je potrebno pridobivati zemljišča in če ne pride do dogovorov z lastniki, pride tudi do razlaščanja. Lastniki so bili večkrat pozvani k dogovoru, tako da mislim, da se je večina tudi dogovorila,« je mnenje svetnice Gazinkovski.
Razlaščanje kot skrajni ukrep vidi svetnica Dolenc. »Nekatera zemljišča imajo hipotekarne plombe in je odkup zato otežkočen, v primeru razlastitve je postopek kratek. Nekatera zemljišča pa imajo zaradi dedovanja veliko število lastnikov in posamični lastniki v tujini so neodzivni, ostali solastniki pa so privolili v odkup. Pri tem velja pojasniti, da ne gre za brezplačne razlastitve, ampak za plačilo glede na kvaliteto zemljišča po oceni neodvisnega cenilca. V vseh ostalih primerih je potrebno doseči dogovor.«
»Treba je izpostaviti, da so razlastitve skrajno pravno sredstvo in upamo, da ne bodo potrebne,« pa pravi Černe. Ob tem dodajaj: »MOK pa bo za vsako pridobljeno, tudi razlaščeno, zemljišče plačala lastnikom. Ocena Obrtne zbornica leta 2019 je bila, da naj bi MOK zasebnim lastnikom parcel morala izplačati 350.000 evrov iz proračuna, a MOK bo izplačala 580.000 evrov. Ključen podatek je tudi, da vložena zahteva za razlastitev ne predstavlja ovire za sporazumno ureditev razmerja. Trenutno je pridobljena več kot polovica površine, ki je potrebna za širitev ceste. Verjamem pa, da bodo tudi občani, ki se še niso odločili za dogovor, v prihodnjih dneh oziroma tednih prepoznali pomen nove pridobitve.«
»Izraz »razlaščanje«, ki je pravni termin, je nekoliko »ponesrečen«, saj ne pomeni, da bi bilo v takem primeru komur koli kaj odvzeto, ampak gre le za možnost hitrejših odkupov po tržnih cenah, ki jih določi sodno zapriseženi cenilec. Torej, če strnem misel – vse poteka po planu in brez povzročanja nestrpnosti oz. slabe volje,« miri tudi Nograšek.
Priključek na cesto Kranj-Šenčur bo zgrajen prej
Svetnice in svetnike kot tudi občane pa je negativno presenetila informacija, da naj bi država izvedla priključek na avtocesto in na cesto Kranj-Šenčur šele čez 10 let. Zdi se jim namreč smiselno, da bi se ta gradnja izvedla skladno z vzpostavitvijo Poslovne cone Hrastje. Svetnik in podžupan Janez Černe ob tem vse pomirja, da gre za zavajajočo informacijo. »Na podlagi naših predlogov in posredovanj, utemeljenih elaboratov lahko z veseljem povem, da nam je uspelo prepričati DARS kot upravljalca avtoceste, kot tudi DRSI kot upravljalca državne ceste Kranj–Šenčur, da je predlog dopusten in predvsem prometno smiseln. To se je potrdilo v obsežnejši prometni študiji DARS-a. Veseli me, da bo na podlagi tega država najpozneje do leta 2025 projekt umestila v prostor, kar pomeni, da se bo na tej podlagi lahko še v istem letu začela gradnja,« pojasnjuje Černe.