Na območju Mestne občine Kranj je deset osnovnih šol: OŠ Orehek, OŠ Simona Jenka, OŠ Staneta Žagarja, OŠ Predoslje, OŠ Stražišče, OŠ Franceta Prešerna, OŠ Jakoba Aljaža, OŠ Matije Čopa, OŠ Janeza Puharja in OŠ Helene Puhar. Zlasti hudo je bilo prejšnjo sredo, ko je bilo več protestov staršev pred šolo, precej staršev soglasij ni oddalo, ampak so raje pošiljali grožnje z ovadbami tako ravnateljem kot učiteljem. Ena od ravnateljic nam je pojasnila, da so se trudili, da se otroci ne bi počutili diskriminirane oziroma izločene, zato so jim pripravili posebne prostore z dežurnim učitejem, pripravili pa so jim tudi učne liste in organizirali dejavnosti. Veliko je bilo takih, ki so v takem varstvu počakali vse do kosila, ker jih starši žal niso prevzeli ...

Ne rešujte vprašanj pred otrokom

In kot je za Žurnal24 pojasnila Andreja Valant, pomočnica direktorice CSD Gorenjska, so v teh dneh dobili informacije, da je nekaj otrok doživelo večje stiske (so jokali, bilo jih je sram pred sošolci, …) zaradi burnega odziva svojih staršev.

"Staršem zato priporočamo, da naj vprašanje samotestiranja otrok oziroma šolanja na daljavo ne rešujejo pred otrokom. Rešitve naj vpleteni odrasli iščejo s pogovorom in na miren način. V trenutnih razmerah je namreč velika nevarnost v tem, da odrasli (v prvi vrsti starši, pa tudi pomembni bližnji, učitelji, ...) v svojih prepričanjih, stiskah, nalogah in ravnanjih niso pozorni na otroka, in tako pozabijo na potrebe otroka in otrokov počutje ter na to, kaj je otroku v največje dobro oziroma korist. Tudi pri reševanju težav oziroma nesoglasij glede samotestiranje otroka v šoli, nošnja mask in šolanje na daljavo je potrebno izbirati ustrezna vedenja, ravnanja in rešitve na tak način, da ne bo negativno vplival na počutje konkretnega otroka in mu ne bo povzročal dodatnih stisk."

Po dodatno prejetih informacijah sledi pogovor

Na vprašanje, koliko šol z območja Mestne občine Kranj je prijavilo nestrinjanje staršev, je Andreja Valant odgovorila, da so po 15. novembru v CSD, Enota Kranj, prejeli dve prijavi iz ene osnovne šole. In sicer je šola navajala nestrinjanje staršev o samotestiranju in šolanju na daljavo. Poleg tega so na center za socialno delo prejeli tudi nekaj telefonskih klicev iz šol, v katerih so zaposleni izražali stisko, pa tudi telefonske klice staršev. Starše je zanimalo, kako naj ravnajo oziroma kam naj se obrnejo, ker se ne strinjajo s samotestiranjem njihovih otrok, po drugi strani pa zahtevajo, da se njihovi otroci šolajo v šoli.

In kaj so oziroma bodo na centru za socialno delo napravili s prejetimi prijavami iz šol ter podatki?

"Ko center prejme iz šole poročilo, iz katerega ne izhajajo še druge okoliščine, ki nakazujejo, da je otrok ogrožen, najprej zaprosimo šolo za dodatne informacije in pojasnila o morebitni ogroženosti otroka. Šele po prejemu teh dodatnih informacij opravimo razgovor s starši, v kolikor ocenimo, da je le-ta potreben oziroma na podlagi prve ocene ogroženosti nadaljujemo s postopki na področju ukrepov za varstvo koristi otroka (preverjanje ogroženosti). Center za socialno delo lahko staršem ponudi tudi socialnovarstveno storitev osebno pomoč ali pomoč družini za dom. Namen teh storitev je pomagati staršu poiskati take rešitve, da te ne bodo otroku povzročale dodatnih stisk, kajti te ogrožajo njegov razvoj," je razložila Andreja Valant.  

Glede morebitnih sankcij pa je sogovornica ob koncu izpostavila, da so vprašanja, ki se nanašajo na samotestiranje otrok v šolah, specifična in vezana na ureditev ukrepov za zajezitev epidemije. "Nadzor nad izvrševanjem določb odlokov ni v pristojnosti centrov za socialno delo in center nima pooblastila po zakonu, da bi ukrepal v teh primerih. Vprašanje samotestiranja otrok v šolah je vprašanje zdravstvene stroke in center za socialno delo tega ne more presojati. Center za socialno delo ni prekrškovni organ in nima nikakršnih pristojnosti v zvezi s tovrstnim postopanjem," je sklenila Andreja Valant.