V okviru priprave konservatorskega načrta za prenovo starega mestnega jedra Kranja in občinskega podrobnega prostorskega načrta je tako Ljubljanski urbanistični zavod v novembru izvedel spletno anketo, na katero je odgovorilo 529 anketirancev, nato pa še spletno delavnico. Številni zaključki oziroma ugotovitve so opisani v nedavno javno objavljenem poročilu.
V sklopu delavnice so sodelujoči, kot izhaja poročila, podali števile predloge, med njimi so, denimo, izpostavili, da mora biti občinski podrobni prostorski načrt glede umeščanja dejavnosti odprt za naložbe oziroma investicijske namere, pri teh pa da je treba smiselno spremeniti spremembe prostorov v stanovanja v pritličnih prostorih na ključnih lokacijah.
Kot zelo pomembno so nekateri sodelujoči v spletni delavnici izpostavili urbano opremo in opremo pročelij in tudi, naj Mestna občina Kranj skozi novi občinski podrobni prostorski načrt aktualizira oziroma oživi nekatere projekte, kot sta denimo dostop do mestnega jedra po vertikali (vzpenjača, dvigalo) in ureditev mestne tržnice.
Prav tako so sodelujoči predlagali, da bi se morala z upravljanjem in urejanjem mestnega jedra ukvarjati posebna služba, projektna pisarna oziroma mestni menedžer, katere naloga bi bila koordinirati razvoj, povezovati institucije z uporabniki, uporabnike ozaveščati in usmrejati. Med naloge te službe bi sodile: urejanje mestne opreme, podajanje informacij o razpisih MO Kranj za prenovo ali oddajo v najem, pomoč pri komunikaciji med lastniki in Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, s promocijo dobrih praks, upravljanje dovolilnic za parkiranje in podobno.
Pristojnim na občini sodelujoči na spletni delavnici med drugim priporočajo, naj vnovič razmislijo o subvencioniranju praznih lokalov, vendar tako, da ne bo prihajalo do zlorab.
Prav tako naj občina prilagodi razpise za sofinanciranje prenov (pročelij, streh, stavbnega pohištva) na način, da bodo prijaznejši do uporabnika: na primer razpis za sofinanciranje naj prilagodijo tako, da bo časovno ustreznejši, preverijo naj tudi možnosti dodatnega razpisa za sofinanciranje za manjša sanacijska dela. Za neporabljena sredstva pa naj občina vnaprej pripravi program, da bi ta sredstva vseeno porabili za območje starega mestnega jedra.
Glede mirujočega prometa v starem mestnem jedru so anketiranci prepričani, da je ustrezen. Občini pa predlagajo, naj dolgoročno skrbi za dovolj parkirišč na obrobju starega mestnega jedra in naj prisluhne potrebam dostave. "Morebitno umikanje mirujočega prometa naj sledi potrebam; v začetni fazi bi bilo smiselno vzpostaviti nekoliko manj ugodno ceno za drugo dovolilnico. Dolžina obstoječih možnih poti Kranvaja naj se podaljša," so navedli.
Občina je lastnica 20 stanovanj v mestnem jedru
Namen spletne delavnice je bil ponuditi priložnost za skupno iskanje možnih rešitev identificiranih problemov. Pri tem so omenili, da ima občina v starem mestnem jedru 20 stanovanj, ki jih ponuja v najem v razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj. Na razpisu imajo mladi do 29 leta nekaj prednosti, a med mladimi ni veliko zanimanja. Mlade družine življenje v mestnem jedru zaznavajo kot manj ugodno, verjetno zaradi omejenega prometnega režima in dostopa. V starem mestnem jedru je tudi vse manj javnih in družbeno pomembnih ustanov. Umika se Pošta, lahko bi bilo tudi več programov za otroke. S parkiranjem stanovalcev in obiskovalcev ni težav, edino zaposleni težje parkirajo v neposredni bližini, so ugotavljali udeleženci spletne delavnice.
Še vedno prazni lokali, drobljenje stanovanj na sobe
Problem lastništva je najbolj pereč na območju tržnice, še vedno je veliko praznih lokalov. Zaradi slabe možnosti za oddajo v poslovni namen se lastniki pogosto odločajo za spremembo namembnosti v stanovanjsko. Na območju starega mestnega jedra živi 1515 prebivalcev, od teh jih ima 487 začasno bivališče. Po podatkih jih v eni od manjših stavb živih kar 72, v nekem stanovanju 13, ... Ti ljudje pa v resnici ne živijo v mestu, ampak gre za napotene delavce, so ugotavljali na spletni delavnici. Nekateri prebivalci tako že več let opažajo spremembe v starem mestnem jedru, med drugim je bilo tudi omenjeno, da večji delež populacije stanovalcev govori tuje jezike in da se ponekod kaže razlika v načinu bivanja, vendar o tem večina udeležencev delavnice, kot navaja poročilo, ni povedala veliko.
Obenem pa se udeleženci zavedajo, da je potrebno problem asimilacije tujcev reševati na ravni države. Udeleženci kot problem izpostavljajo počasno prenavljanje stavbnega fonda. Del populacije stanovalcev, lastnikov, si prenove težko privošči, vendar pa to ni edini razlog, kajti subvencije oziroma možnosti sofinanciranja in drugih pomoči niso povsem izkoriščene. Izziv je, kako v mestnem jedru zagotoviti več stanovanj za srednji sloj, saj je zaenkrat stavbni fond razdeljen na dva dela - eden je ekskluziven, luksuzen, drugi del pa degradiran in namenjen ekonomsko šibkejšim slojem. Večina naložb v starem mestnem jedru je zasebnih, in možnost vpliva na to je majhna. Eden od problemov je drobljenje večjih stanovanj v manjše, celo sobe, zato je bil podan predlog, da bi s prostorskim aktom ohranjali stanovanja družinske velikosti.
ZVKDS naj objavi primere dobre prakse prenov
Na delavnici so razpravljali tudi urejenosti in pri tem opozorili, da občina pripravlja katalog urbane opreme. Kot poseben problem so izpostavili urejenje pročelij, ki je pogosto povezan z lastništvom oziroma z odsotnostjo (bivših) najemnikov. Prostor SMJ je v veliki meri degradiran tudi zaradi neustrezne opreme, pri čemer je posebej neurejena vsa premična urbana oprema kot so koši, klopi in korita. V zadnjem času se kot problem vse pogoste pojavljajo neustrezno nameščene klimatske naprave.
Z občine pa so po drugi strani opozorili, da interes lastnikov stavb na območju starega mestnega jedra za sofinanciranje prenov upada, kajti v letošnjem letu so prejeli le štiri vloge. Ob primerjavi prijavljenih projektov prenove za sofinanciranje in tistih, ki na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) iščejo soglasje, pa ugotavljajo, da ZVKDS obravnava bistveno več vlog za prenove kot občina. Možni razlogi za manjši interes za sofinanciranje so v časovnici objave razpisa, težavah povezanih z lastništvom, prehodu na digitalni sistem javnih razpisov, v socialnem statusu lastnikov večstanovanjskih stavb in tudi v majhni višini sofinanciranja.
Za povrh pa mnogi lastniki ne vedo, da je potrebno pridobiti pogoje in soglasje ZVKDS tudi za vzdrževalna dela na objektih. Neustrezne prenove so pogosto povezane s posameznimi sanacijskimi deli ali manjšimi obnovitvenimi deli in ne celovitimi prenovami. Udeleženci so menili, da v mestu ni ustreznega kakovostnega vzorčnega primera prenove, zato so kot rešitev predlagali, naj ZVKDS objavi primere dobre prakse prenov in jih nato skupaj z občino tudi promovirata.