Vzpostavitev pokrajin, druge ravni lokalne samouprave, Slovenija nujno potrebuje predvsem zaradi čedalje večje centralizacije in z vidika razvojnih potreb ter bolj učinkovitega izvajanja gospodarskih, kulturnih in upravnih funkcij. Optimalna regionalizacija prinaša bolj racionalno organiziranost sistema javne uprave na regionalni ravni, splošno optimalno dostopnost do pokrajinskih javnih služb in vsebinsko usklajeno umestitev pokrajin v hierarhijo teritorialnih členitev.

V Državnem svetu RS  so tako lani ustanovili Strokovno skupino za pripravo pokrajinske zakonodaje. Ta z osnutki pokrajinske zakonodaje predlaga teritorialne členitve Republike Slovenije na pokrajine, ureditev pravnega statusa pokrajine, področja nalog, organizacijo, sodelovanje prebivalcev pri odločanju, pokrajinsko upravo, načela urejanja financiranja, statut in pokrajinske predpise, sodelovanje pokrajine z občinami, državnimi organi in medsebojno sodelovanje pokrajin, postopek spremembe imena, sedeža in območja pokrajine, naloge pokrajine ter druge zadeve, pomembne za začetek dela.

S težnjo po razvojno optimalni teritorialni členitvi in ustanovitvi čim bolj homogenih pokrajin strokovna skupina DS predlaga, da se Slovenija teritorialno členi na deset pokrajin s podelitvijo posebnega statusa Mestni občini Ljubljana in Mestni občini Maribor. V predlogu je tako predvidena tudi Gorenjska pokrajina s sedežem v Kranju. V njej bi bile občine Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas – Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranj, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri in Žirovnica. To pomeni skupno 204.211 prebivalcev na površini 2144,6 km2.

Opredelitev pristojnosti in financiranje je treba konkretizirati

S sprejetjem sklepov na januarski seji mestnega sveta je Mestna občina Kranj potrdila, da soglaša z ustanovitvijo pokrajin in teritorialno umestitvijo občine v Gorenjsko pokrajino ter da soglaša s predlaganim imenom Gorenjska pokrajina in s tem, da bi bil sedež pokrajine v Kranju. Ob tem so se svetniki strinjali, da so osnutki zakonov dobra osnova za dosego želenih ciljev, ob tem pa predlagali še nekaj sprememb in dopolnitev.

Janez Černe (SD) je v razpravi predvsem izpostavil nekatere pomanjkljivosti trenutnega predloga, ki se njegovi stranki zdijo zelo pomembne. »Razjasniti je treba pristojnosti med občino, pokrajino in državo, kar je premalo razdelano. Ob tem bi radi, da se točno opredeli tudi financiranje, kaj so izvorni prihodki občine, kaj pokrajine in kaj države. Zagotovo se bo moral pri tem vsakdo nečemu odpovedati.« Kot je dodal, sicer podpirajo predlog in si želijo, da se čim prej zadeva izpelje do konca.

Podporo predlogu je izrazila tudi Ana Černe (Levica), ki je prav tako izpostavila potrebo po bolj jasnem definiranju pristojnosti in financiranja. »Poleg tega bi bilo potrebno vzporedno z regionalizacijo peljati tudi celovito reformo lokalne samouprave in premisliti, kaj so obvezne naloge občin ter oblikovati vzdržen modela financiranja v skladu z obsegom dodeljenih nalog; prenesti obvezne naloge, ki najbolj obremenjujejo občinske proračune in ki se jih da do nastanka regij učinkoviteje reševati v širšem okviru, na državno raven; določiti jasen nabor nalog mestnih občin ter zagotoviti stabilne vire njihovega financiranja; sistemsko spodbujati medobčinsko sodelovanje skozi širjenje možnosti ustanavljanja medobčinskih skupnih služb ter krepiti neposredno in participativno demokracijo, še zlasti mehanizem participatornega proračuna, s čimer v procese soodločanja o skupnem dobrem v največji možni meri vključimo lokalno prebivalstvo,« je še dodala Černetova.

Po mnenju Branka Grimsa (SDS) pa bi morala biti pokrajinska zakonodaja že zdavnaj sprejeta. »V mandatu 2004-2008 je bila Ustava RS dopolnjena in vanjo so bile kot obveznost vključene pokrajine. Žal je to ostalo le mrtva črka na papirju, saj se je pri sprejemanju zakonodaje izpostavljalo, da gre le za nove položaje, kar prinaša nove stroške. Z vso odgovornostjo pa trdim, da zato, ker še nimamo pokrajin, Gorenjci živimo slabše kot bi sicer. Tukaj lahko kot primer navedem vzpostavljanje regijske deponije. Vsaka občina se je odločala po svoje, potekali so pogovori, a je na koncu vse skupaj padlo v vodo. Danes tako odpadke vozimo drugam in je zato strošek občanov za komunalne storitve bistveno višji kot bi bil sicer. Zato bi bilo prav, da se to ustavno načelo uresniči in to čim prej.«