Delo se bo prilagajalo potrebam, pomembno je, "da se bodo oboji na prave dogodke odzivali kar se da hitro in usklajeno. Na primer med konci tedna, ko so turistične točke polne obiskovalcev, parkirišča pa močno zasedena ali ko je oviran promet, ob vandalizmu, beračenju, spremljanju večjih prireditev itd. Tako sodelovanje se je sicer izvajalo že v preteklosti, protokol pa ga utrjuje in dviga na še višjo raven. Povezani bomo še bolj uspešni in učinkoviti," poudarjajo s Policijske uprave Kranj.
O tem, kakšne so varnostne razmere v Mestni občini Kranj in na območju Policijske postaje (PP) Kranj, ki poleg Mestne občine Kranj zajema tudi območje sosednjih občin, to so Preddvor, Naklo, Cerklje, Šenčur in Jezersko, je na seji mestnega sveta v sredo, 25. maja, spregovoril komandir oziroma načelnik Policijske postaje Kranj Matjaž Završnik, ki je predstavil poročilo o delu Policijske postaje Kranj v letu 2021.
Razložil je, da je tudi lani podobno kot v letu 2020 na delo policije vplivala epidemija covid, policija pa je opravljala tudi aktivnosti, ki so bile povezane s predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije. Poudaril je, da so policisti PP Kranj lani obravavali manj kaznivih dejanj kot leto poprej, preiskanost je presegla 50 odstotkov. "Obravnavali smo manj premoženjskih kaznivih dejanj, se pravi predvsem manj tatvin, manj velikih tatvin, manj poškodovanj tuje stvari, manj je bilo tudi obravnav nasilja v družini. Število kaznivih dejanj je bilo lani pod povrečjem zadnjih let. Na področju javnega reda in miru smo obravnavali manj kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru, manj je bilo nasilnega, drznega in nedostojnega vedenja. Manj je bilo motenja nočnega miru in počitka, ni bilo beračenja, samo ena kršitev nedovoljenega nabiranja prostovoljnih prispevkov.
Izstopajoča posebnost, enako kot v letu 2020, je bila tudi lani ter tudi v letošnjem letu je kršitev zakona o nalezljivih boleznih. Večinoma je bilo izrečeno opozorilo. V letu 2021 je bilo malenkost več prometnih nesreč, je bilo pa manj poškodovanih oziroma najmanj v zadnjih 12 letih: žal pa je bila tudi lani na območju Mestne občine Kranj ena smrtna žrtev."
Glavni vzrok za prometne nesreče je neprilagojena hitrost, je še izpostavil komandir in glede ukrepov razložil, da policija zelo veliko opozarja in deluje preventivno.
Iz poročila PP Kranj je razvidno, da so policisti lani obravnavali 1276 kaznivih dejanj oziroma kar 23,3 odstotka manj kot v letu poprej (1779), skupna preiskanost vseh kaznivih dejanj lani pa je zanašala kar 51,8 odstotka.
Največ, to je 962 kaznivih dejanj, kar pomeni 73 odstotkov, so obravnali na območju Mestne občine Kranj. Na področju kriminalitete je bilo kar 877 kaznivih dejanj zoper premoženje (1125 v letu 2020).
Obravnavali so 719 prometnih nesreč, v letu 2020 pa 654, v katerih se je poškodovalo 203 ljudi (v letu 2020 pa 215), od teh 29 hudo poškodovanih (28), trije pa so so v prometni nesreči umrli (v letu 2020 umrli štirje).
Najpogostejši vzrok za nesrečo je nepravilen premik z vozilom in neprilagojena hitrost vozila. Zaskrbljujoče pa je tudi ševilo alkoholiziraniih povzročiteljev prometnih nesreč. V povprečju se največ nesreč na območju PP Kranj zgodi ob petkih in ponedeljkih, najmanj pa v soboto in nedeljo.
PP Kranj v letu 2021 v številkah: šest občin (MO Kranj, Šenčur, Naklo, Jezersko, Preddvor, Cerklje na Gorenjskem), 125 naselij, 453,3 kvadratnih kilometrov površin, 83.345 prebivalcev, 63.554 registriranih vozil: 47.617 osebnih avtomobilov, 5228 tovornih vozil, 2831 traktorjev, 2798 motornih koles, 2586 priklopnih vozil, 2000 koles z motorjem, 431 avtobusov.
Policisti so lani izrekli 3419 opozoril, zgodilo se je 1276 kaznivih dejanj, 418 kaznivih dejanj tatvin, 1130 kršitev predpisov o javnem redu, 426 kršitev Zakona o nalezljivih boleznih, 98 kršitev Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in 23 kršitev Zakona o zaščiti živali.
Obravnavali so 90 prekrškov zaradi nedostojnega vedenja, 60 kršitev zaradi izzivanja ali spodbujanja k pretepu, 30 tovrstnih kršiev v družinskem oz. partnerskem razmerju, 27 kršitev zaradi udarca, 22 tovrstnih kršitev v družinskem oziroma partnerskem razmerju, 4 kršitve zaradi pretepanja, 57 požarov, 24 nesreč na smučišču, 19 poskusov samomora, 17 nenadnih smrti, 13 samomorov, 12 gorskih nesreč.
O vandalizmu, norih zabavah na igrišču in redarjih
Po predstavitvi poročila je sledila razprava oziroma vprašanja, pripombe in komentarji mestnih svetnikov.
Saša Kristan (SDS) je vprašala, "ali policija kaj ukrepa zoper vandalizmu, svinjanju in grafitiranju po zidovih pod Delavskim mostom. Vemo, kaj se dogaja v Ukrajini. Ali kaj delate na tem? Da ne govorim, kako je na naši pisarni stalno pografitirano, posvinjano, polimano ... Zadnjič je nekdo sredi dopoldneva, ko sem bila v pisarni, lepil nalepke. Zanima me, ali imamo v Kranju kakršnekoli kamere? Naj se to malo pogleda, saj je najlažje reči, da je to vandalizem in je zadeva zaključena. Ampak vseeno bi morali reagirati na to temo," je dejala.
Svetnica Saša Kristan je nato izpostavila še problematiko, ki jo je s svojim pismom sprožil že svetnik Albin Traven (NSi), to so "nore zabave, plezanje in uničevanje" pri igrišču OŠ Simona Jenka. Igrišča ob šolah naj bi se tako zapirala ob 21. uri in ne 22. uri. "Imamo policijo in redarstvo in naj to kontrolirajo," je bila odločna Saša Kristan.
Po drugi strani pa je Barbara Gunčar (Stranka za enakomeren lokalni razvoj in podjetnost) dejala, da je vesela, potem ko je slišala poročilo policije, čeprav je svetnik Traven poslal pismo o vandalizmu. A če je statistika pravilno vodena, nas vseeno to po moje opogumlja, da je Kranj varno mesto in da smo še vedno lahko veseli, da živimo tu, je izjavila.
Glede zapiranja igrišč je imel drugačen pogled Evstahij Drmota (SD). "Za ljudi, ki bivajo blizu igrišča, je verjetno res moteče, ker mladi tam žurajo in se imajo fajn. A najbolj fajn je, da vemo, kje se dogaja vandalizem. Če bi igrišča zaprli, bodo šli drugam oziroma na prostore, kjer vandalizma ne bomo več mogli obvladovali. Ne jih spravljati ven iz kontroliranega prostora ... Če jih bomo poslali pod most, bomo imeli večji problem," je bil jasen mestni svetnik.
O težavah v zvezi z igriščem pri OŠ Simon Jenko, ki sodi v KS Vodovodni stolp, pa je obširno spregovorila Lea Zupan (samostojna svetnica). "Že večkrat smo pisali na občino in prosili za pomoč. V tem primeru niso problematični otroci ali najstniki. Predhodno je bilo problematično le, ker so najstniki poslušali hrupno glasbo, a se je to potem utišalo. Problematično je postalo, ko so pričeli na to igrišče prihajati odrasli iz t. i. vaških lig v nogometu. Sosedom plezajo čez ograje, kajti žoga leti čez na vrtove, plezajo tudi na streho šole, preklinjajo. Mestno redarstvo naj bi bilo ukrepalo, a zadeva se je očitno spet poslabšala, tako da bo treba ukrepati drugače."
V nadaljevanju je podžupan Janez Černe (SD) povzel pojasnilo Osnovne šole Simona Jenka, ki se je odzvala na pismo svetnika Travna. Tako smo slišali, da je bilo med krajani in šolo že dogovorjeno, da se vrtljiva vrata zaklepajo. To je šola tudi storila, a je bila ključavnica na vratih že dvakrat prežagana. O tem so obvestili policijo in redarstvo, dogovarjali so se, da se umaknejo lopa ob igrišču in klopi, a je šola ocenila, da te klopi potrebujejo pri športni vzgoji. Zaradi tega, ker si želijo boljših odnosov s sosedi, so se na šoli vseeno odločili, da bodo klopi, ki so pritrjene z betonom, odstranili, a šele poleti. In tudi goli so privijačeni v tla. Lani so jih zamenjali zaradi varnosti otrok, niso več leseni, zato je tudi udarec bolj glasen.
Zaradi pritožb sosedov so na igrišču že odstranili kovinski ograji, vsaka od njiju je merila približno pet metrov, in ju zamenjali z mrežo. Kajti zvok ob nabijanju žog v kovinske ograje je bil preveč moteč. Prav tako so na igrišču zamenjali luči, ki so preveč osvetljevala njihova bivališča, in igrišče so dodatno opremili s tablami. Interes šole je, da imajo otroci in mladi popoldne varno in zdravo igro, so sporočili z OŠ Simona Jenka in še, da je po njihovem mnenju edina celovita rešitev stalna navzočnost varnostnika in obveščanje policije.
Bojan Homan (SDS) pa je komandirja PP Kranj vprašal, "ali se z akcijami šofer 00 in nakupi šestih radarjev, ki jih je kupila MO Kranj, res zmanjšujeta alkoholiziranost in hitrost. Vemo namreč, da vse radijske postaje v trenutku, ko začnete meriti, že poročajo o tem, kje ste. Ali je na vidiku kakšen nov ukrep v smislu preventive?" Svetnika Evstahija Drmoto pa je zmotilo, da redarji na Orehku kar na avtobusnem postajališču po tri ure merijo hitrost, kar se mu zdi nedopustno, saj nimajo dovoljenja, da to počnejo na prometni površini. Ali je vozniku, ki so ga na tak način ujeli z radarjem, sploh lahko priznan prekršek, če je pa je tisti, ki je meril hitrost, bil sam v prekršku? ga je zanimalo.
Komandir Matjaž Završnik je na koncu razprave odgovoril na zastavljena vprašanja. Dejal je, da se policija odziva, če je obveščena. Težko je reševati težave, ki so se zgodile že pred enim letom, in poudaril, da so pripravljeni sodelovati pri razreševanju problematike. "Grafiti se pojavljajo s politično ali kakšno drugo vsebino, tako je tudi v teh zadnjih primerih, ko gre za vojno med Rusijo in Ukrajino. Grafiti lahko pomenijo elemente kaznivega dejanja vzbujanja nestrpnosti, lahko pa vandalizem in prekršek, preveriti je treba in individualno pristopiti," je dejal in na izrecno ponovljeno vprašanje glede kamer odgovoril, da policija ni upravljalec kamer in da o tem ne more govoriti.
Glede radarja je povedal le, da "podpiramo vse aktivnosti, ki zmanjšujejo hitrosti na naših cestah, prav tako glede zmanjševanja in aktivnosti vožnje pod vplivom alkohola."
Skupaj z medobčinskim redarstvom poskušamo povečati navzočnost na območjih, odkoder prihajajo opozorila, in tudi s skupnimi močmi preprečevati. Mestna občina Kranj oziroma Kranj je še vedno mirno in varno mesto, je sklenil komandir.
V letu 2021 je bilo v Mestni občini Kranj 63 merilnih mest za merjenje prekoračitev hitrosti z mobilnim in stacionarnim radarjem ter samodejnim merilnikom hitrosti. Ugotovljenih je bilo 9325 (4240 kršitev v letu 2020) kršitev zaradi prekoračitve omejitve hitrosti vožnje, kar je 119 odstotkov več v primerjavi z letom 2020. Izstopa predvsem število kršitev najvišje dovoljene hitrosti vožnje. Največja izmerjena hitrost je bila 133 km/h, pri omejitvi 70 km/h, in sicer na merilnem mestu Delavski most.