Vodja slovenske piratske misije dr. Mateja Grego iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo je predstavila rezultate analize vsebnosti mikroplastike v 44 analiziranih vzorcih. Kar 75 odstotkov vzorčnih mest je vsebovalo koščke plastike, manjše od petih milimetrov. Največ mikroplastičnih delcev je bilo v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami v Savi.

Po onesnaženosti sledijo Sava pri Domžalah, Krka pri Otočcu in Novem mestu ter njeni pritoki, Lahinja v Črnomlju, Sotla pri Bizeljskem, Drava pri Mariboru in pri Staršah, Trojšnica pri Pragerskem in Dravinja v Zrečah. Med 32 rekami je bilo neonesnaženih le šest: Pesnica, Rižana, Zacurek, Rupovščica, Tržiška Bistrica in Ledava, a kot opozarja, šele večkratno vzorčenje pokaže pravo sliko.

Najpogostejši material v rekah je polietilen v obliki filmov, najverjetneje kot posledica razpadlih nakupovalnih vrečk, pakirnih folij in kmetijskih folij. Prisotnost polistirena, ki izvira najverjetneje iz embalaže in gradbenega sektorja, pa so zaznali v bližini mest, na primer v drugem vzorčenju Ljubljanice pri Vrhniki, Gradaščici na Dobrovi in v Dravi pri Mariboru.

"Očitno je, da takšno raziskovalno delo razkriva ključne izzive, ki pa nam kažejo pot do rešitev, ki morajo vključevati tudi sistemske spremembe. Brez mladih piratov plastike, ki so nam v izredno kratkem času posredovali tako veliko število dragocenih podatkov, bi o onesnaženosti naših rek še dolgo lahko le ugibali," je izpostavila dr. Mateja Grego.

Ker je projekt celostno obravnaval problematiko, so se mladi posvetili tudi večjim odpadkom na brežinah rek devetnajstih večjih mest po Sloveniji, ki se večinoma izlivajo v Črno morje. Podobno kot na naši obali so tudi ob rekah najpogostejši odpadek cigaretni ogorki, med plavajočimi odpadki pa plastenke.

Vzorčili tudi Gimnazija Kranj in OŠ Staneta Žagarja

Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja nam je glede Rupovščice, ki je, kot smo že navedli, brez mikroplastike, dodatno pojasnila, da so vzorčenje 27. maja opravile dijakinje Gimnazije Kranj. So pa po drugi strani dijakinje na rečni brežini našle enajst kosov odpadkov oziroma 0,17 odpadkov/m2.

In še pojasnilo: rečica Rupovščica, kot navaja na spletni strani Ribiška družina Kranj, zbira svoje povirne vode izpod zahodnega dela Storžiškega hribovja. Izviri so na višinah od 600 do 1000 metrov nadmorske višine. Največji pritoki so z leve strani izpod Storžiškega pogorja Milka, Stražnica in Goričnica, z desne strani iz planote Udenboršt pa Želinski potok in Novaki. Zgornji tok od Golnika pa vse do sotočja s Stražnico pri Tenetišah se imenuje Parovnica, dolvodno do sotočja z Milko pri Bobovku se imenuje Kokrica in le spodnji del treh kilometrov, mimo Kokrice, Ilovke in Rupe, se imenuje Rupovščica.

V projektu Pirati plastike - dajmo Evropa so sodelovali tudi šolarji OŠ Staneta Žagarja: v kanjonu reke Kokre so na območju Mestne občine Kranj vzeli vzorce v juniju. V vzorcu Kokre so našli dva delca mikroplastike oziroma 0,02 delca/m3 (en polietilen - najverjetneje kot posledica razpadlih nakupovalnih vrečk, pakirnih folij in kmetijskih folij; in en polistiren - najverjetneje iz embalaže in gradbenega sektorja). Na brežini reke Kokre so našli sedem kosov odpadkov oziroma 0,11 odpadkov/m2, v okolici pa 85 kosov odpadkov, med katerimi prevladujejo cigaretni ogorki, koščki stekla, koščki plastike in papir.

Projekt Pirati plastike, ki ima svoje korenine v Nemčiji, je potekal na pobudo trio Predsedstva Sveta Evropske unije, ministrstva Slovenije, Nemčije in Portugalske.