Ko oče ozmerja hčer zaradi golih posnetkov

Foto: Profimedia
Foto: Profimedia
Razraslo se je nasilje, ki ga pred 20 leti nismo poznali. Polovica otrok ga je že bila deležnih.
Oglej si celoten članek

Mestna občina Kranj je gostila okroglo mizo na temo medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu v organizaciji Ministrstva za digitalno preobrazbo. Sogovorniki so bili iz lokalnega okolja: ravnatelj OŠ Stražišče Pavel Srečnik, okrajna državna tožilka Lea Martinjak, policist – kriminalist Policijske uprave Kranj Danilo Šenk, strokovni sodelavec Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta, Logout Kranj, Tilen Hočevar, direktorica CSD Gorenjska Urška Repar Justin in član predsedstva dijaške organizacije Slovenije Val Stankovič Pangerc.

Sogovorniki so predstavili svoje izkušnje in ugotovili, da lahko na Gorenjskem potrdimo vse štiri kategorije spletnega nasilja, torej: žaljenje (žaljiva sporočila in komentarji), nadlegovanje in trpinčenje (spolno nadlegovanje, pošiljanje spolnih vsebin, izsiljevanje, grožnje), izključevanje (izključevanje iz klepetalnikov, ustvarjanje sovražnih skupin, spolno sramotenje), zloraba zasebnosti na spletu (fotografiranje in snemanje ter objavljanje posnetkov brez dovoljenja, prikrito fotografiranje, deljenje intimnih posnetkov).

Sodelujoči so se strinjali, da so starši zgled in da tudi odrasli potrebujejo ozaveščanje o nevarnostih prekomerne uporabe mobilnih telefonov. Slabe prakse in digitalne odvisnosti se praviloma začnejo doma oziroma v družinah in odražajo pomanjkanje zaupanja.

Več kot polovica jih je že doživela spletno nadlegovanje

Spletno nasilje ima na žrtev lahko več kratkotrajnih in dolgotrajnih posledic, tako fizičnih kot psihosocialnih: vpliva na zmanjšano samozavest, zaskrbljenost, jezo, strah, tesnobo, stisko, stres, občutek krivde in sramu, osamljenosti, izločenosti, vpliva na pojav telesnih težav, učni uspeh, povzroča travmatizacijo, težave z duševnim zdravjem, depresijo, vpliva na samopoškodbe ali celo samomor.

Zaradi vsega tega je pomembno, da se odrasli v različnih vlogah zavedajo prisotnosti spletnega nasilja med mladimi in ga pravočasno zaznajo ter se nanj ustrezno odzovejo. Raziskave, izvedene na vzorcu 5.000 mladih v Sloveniji, starih med 13 in 19 let, so namreč pokazale, da jih je več kot polovica že doživela spletno nadlegovanje.

Odgovornost staršev in Family Link sta osnova 

Ko se sprašujemo, ali je dejanje zrelo za prijavo policiji, je višji policist – kriminalist Policijske uprave Kranj Danilo Šenk izpostavil, da takoj, ko se o tem sprašujemo, to tudi prijavimo. Naloga policistov je, da zadevo raziščejo. Poleg tega je poudaril vlogo preventive: "Ne vem, če si 20 odstotkov staršev na mobilne naprave namesti Family Link za spremljanje otrokovega vedenja na spletu. Nekateri starši, in to se mi zdi osnovna napaka, otroku omogočijo uporabo spletne aplikacije, kljub temu, da je za njeno uporabo premlad."

Foto: Profimedia Telefon mobilnik aplikacija

Kaj učinkuje? Da ga pošljejo v dom za ostarele ...

Ključno je ozaveščanje o prisotnosti nasilja na spletu in ustrezno odzivanje. Tako Tilen Hočevar iz Logouta iz Kranja: "Če oče ob spoznanju, da je njegova 11 letna hči svojo golo fotografijo poslala fantu, vzroji in jo ozmerja, gotovo ne bo v njej vzbudil zaupanja. Veliko bolje je, če jo v tistem trenutku objame, ji reče, da jo ima rad in da ji bo pomagal."

Ravnatelj OŠ Stražišče Pavel Srečnik je med drugim povedal, da je za dobro reševanje težav ključno, da je vzpostavljeno zaupanje med otrokom in staršem, prav tako pa tudi med otrokom in učiteljem.

Direktorica CSD Gorenjska, Urška Repar Justin, je povedala, da trenutno obravnavajo več kot 20 zadev, povezanih s spletnim nasiljem. Pomenljivo je, da zaradi izključenosti iz spletnih skupin kar šest otrok ne želi več hoditi v šolo. Državna tožilka Lea Martinjak je med drugim izpostavila, da je kot najbolj učinkovit vzgojni ukrep vključitev v družbeno koristno delo v domovih starostnikov. "Cilj vzgojnih ukrepov je, da bi mladostnik le dobil uvid v to, kaj je naredil in da tega ne bi več ponovil. Včasih se zgodi, da prestopnik v svoji družini nima sogovornika, in da je vzgojni ukrep rednih psiholoških svetovanj lahko rešitev."

"Nasilje na spletu je za večino mladih način komunikacije na spletu. Mladi živijo dvojno realnost – eno fizično in eno virtualno. Med dvema mladostnikoma se odnos v živo lahko popolnoma razlikuje od odnosa na spletu. Pogosto pa se nasilje med obema svetovoma prepleta," je povedal član predsedstva dijaške organizacije Slovenije Val Stankovič Pangerc.

dezurni@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.