V Mestni občini Kranj se je začelo predčasno glasovanje v drugem krogu županskih volitev, ki bodo v nedeljo, 4. decembra 2022. Med seboj se bosta za glasove volivk in volivcev pomerila Matjaž Rakovec (SD), ki je v prvem krogu zbral 48,23 % glasov, in Ivo Bajec (SDS, NSi, SLS, Zeleni Slovenije), ki je prejel 19,50 % glasov. Pred drugim krogom smo zbrali njune odgovore na nekatere tematike v Mestni občini Kranj.
V ospredju mandata bo tudi pomanjkanje zdravnikov
Pomanjkanje zdravnikov je vseslovenski problem, se zavedata oba kandidata, zato bosta še naprej to problematiko reševala. »Pripomogli smo, da se je število zdravnikov v Kranju povečalo, in sicer tako, da smo aktivno sodelovali z ZD Kranj ter priskrbeli stanovanja za zdravnike, ki so se potem priselili v Slovenijo,« ob tem pravi Matjaž Rakovec (SD) in dodaja, da je bilo sodelovanje zelo uspešno tudi v času pandemije. »V MOK smo zagnali tudi postopek javno-zasebnega partnerstva z objavo poziva promotorjem za projekt Severna vrata, gradnjo treh stolpičev z dovoljeno zdravstveno, poslovno-storitveno, stanovanjsko in trgovsko izrabo ter pripadajočo zasebno garažno hišo in gradnjo javne garažne hiše z začasno zeleno streho,« še izpostavlja Rakovec.
»Kot prvo moramo zadržati mlade zdravnike, ki po zaključenem študiju in specializaciji sedaj razmišljajo o odhodu v tujino. Zakaj jim ne bi, na primer zagotovili stanovanj in drugih ugodnosti, ki bi jih zadržale v Kranju ter jim ponudili ustrezne pogoje za delo,« pa bi problematiko pomanjkanja zdravnikov reševal Ivo Bajec (SDS, NSi, SLS, Zeleni Slovenije). Ob pa se zavzemata za izgradnjo nove regijske bolnišnice v Kranju.
V Kranj je treba pripeljati podjetja z visoko dodano vrednostjo
Večkrat je slišati, da Kranj na gospodarskem področju zaostaja za okoliškimi manjšimi občinami. Matjaž Rakovec (SD) ob tem izpostavlja, da so za to že v zadnjem mandatu stvari obrnili navzgor. Tako so po njegovih besedah že pred leti sprejeli občinski podrobni prostorski načrt za območje poslovno-proizvodne cone Hrastje, ki pa so ga v zadnjem mandatu začeli uresničevati. »Nameravamo vzpostaviti razvojno naravnano cono, saj bo tudi infrastruktura urejena za potrebe visokotehnoloških podjetij. Zaključuje se komasacija, začetek del je predviden v drugi polovici leta 2023, v projektiranju pa je tudi cesta za novo poslovno cono: za prvo fazo ceste je izvajalec že izbran, za drugo fazo, priključek iz ceste Kranj–Šenčur, pa bo v naslednjem letu.« Ob tem Rakovec opozarja na nadaljnji razvoj in posodobitve industrijskega območja Labore, Kolodvor, na boljše sodelovanje v poslovno-obrtniški coni na Primskovem v okviru projekta CityCircle ter odprtje večje Kovačnice – podjetniškega inkubatorja v nekdanji Pošti v starem mestnem jedru. Izpostavlja pa še nadaljnjo aktivno vlogo pri povezovanju podjetništva, javnega sektorja in šolstva, intenzivno pridobivanje nepovratnih državnih in evropskih sredstev ter odpiranje vrat kranjskemu gospodarstvu prek sklenjenih in načrtovanih pobratenj s tujino.
Po besedah Iva Bajca (SDS, NSi, SLS, Zeleni Slovenije) je Poslovna cona Hrastje priložnost, da Kranj ustvari nova delovna mesta, »in sicer takšna delovna mesta, ki bodo imela visoko dodano vrednost. Prostor na tem območju je potrebno ponuditi visoko tehnološkim podjetjem, ki bodo tam gradila svoje obrate. Seveda pa ni visoke tehnologije brez ustreznih kadrov. Zato je nujna tesna povezava kranjskih šol s takimi podjetji.« Ob tem bi po Bajčevih besedah morali na robu te industrijske cone postaviti tudi sortirnico odpadkov. »Ta bi bila zgrajena blizu uvoza na avtocesto in ne bi imela negativnih vplivov na okolje. S to sortirnico bi dosegli, da bi v RCERO vozili smeti v obliki strogo ločenih frakcijah, s čimer bi zmanjšali stroške odlaganja odpadkov in posledično s tem dosegli nižje cene ravnanja z odpadki za občane.«
Podeželje in mesto morata biti povezana
V Mestni občini Kranj imamo polovico mestnih in polovico primestnih krajevnih skupnosti (KS), običajno pa je slišati, da občina največ sredstev nameni staremu mestnemu jedru, okoliške podeželske KS pa so zapostavljene. Matjaž Rakovec (SD) tako izpostavlja, da so v zadnjem mandatu poskrbeli za vlaganja tudi na podeželju. »V minulem mandatu je bil največji izveden projekt kanalizacijskega in obnovljenega vodovodnega omrežja GORKI2, vreden 18 mio €, izveden prav v primestnih KS. Naj dodam, da smo ravnokar zaključili 1. fazo izgradnje fekalne kanalizacije na območju Industrijske cone Laze, kjer je vse do zdaj še ni bilo. V tem mandatu smo vsem 26 krajevnim skupnostim v MOK tudi vrnili pristojnosti odločanja o projektih tudi na osnovi 8. člena Odloka o financiranju krajevnih skupnosti,« pravi Rakovec. Ob tem pa obljublja, da bo občina tudi v naprej skrbela za razvoj podeželja. »V primestnih KS bomo tako, kot smo to udejanjali v iztekajočem se mandatu, nadaljevali z investicijami v ceste, pločnike, kolesarske poti, komunalno infrastrukturo, vrtce in krajevne domove, športne parke, projekte digitalizacije in druge investicije, ki jih krajani potrebujejo. Nadaljevali bomo s participativnim proračunom, ki smo ga uvedli prvič v zgodovini občine in je največji participativni proračun v Sloveniji.« Skrbeli pa bodo še naprej tudi za staro mestno jedro. Med glavnimi projekti v novem mandatu Rakovec izpostavlja nakup in ureditev Mestne tržnice z nadgradnjo tržnične ponudbe, vzpostavljanje novih parkirnih mest za lažji dostop, širitev Kranvaja s samovozečimi vozili, izgradnja novega mostu za kolesarje in pešce Pungart–Skalica, dvigalo na Pungert, ureditev kanjona Kokre, avtomatiziran ogled Kranjskih rovov in drugih znamenitosti, zip-line iz Šmarjetne gore v center Kranja, ureditev razgledne poti Treh stolpov po mestnem obzidju in ureditev stolpa na Vovkovem vrtu v razgledno točko.
Tudi Ivo Bajec (SDS, NSi, SLS, Zeleni Slovenije) pravi, da mora občina skrbeti za enakomerni razvoj tako mesta kot tudi podeželja, a ob tem dodaja, da je slednje zapostavljeno. »To ne bo rešil niti participativni proračun, ki z minimalnimi sredstvi poskuša to popraviti. Ko bom župan, bo moja prva naloga, da se sestanem s sveti krajevnih skupnosti, naredimo prioritetni seznam investicij v posamezno krajevno skupnost in sredstva za te investicije umestimo v občinske proračune v mojem mandatu. Zavedam se, da je potreb in želja bistveno več kot razpoložljivih sredstev, vendar bom z ustreznim dialogom in prioritetnim izvajanjem investicij dosegel, da se ljudje izven mesta ne bodo več počutili zapostavljene.« Glede starega mestnega jedra pa je Bajec prepričan, da se reševanja problemov starega mestnega jedra do sedaj nobena oblast ni lotila sistematično in ga ne znamo izkoristiti. »Kranj mora postati turistični biser, kamor moramo privabiti turiste. Moja politika oživljanja mestnega jedra bo temeljila na turizmu. Uveljavljali bomo predkupne pravice na stanovanjih, ki se prodajajo v mestnem jedru, v njih naredili apartmaje in sobe za turiste. Center Kranja bo en sam razpršen hotel. Če bodo v mestu turisti, bo Kranj zanimiv tudi za trgovce in gostince. Ne bo več množice praznih lokalov, Kranj bo zaživel. Če uredimo še kanjon Kokre, zagotovimo ustrezno ponudbo lokalno pridelane hrane, promoviramo turizem na kranjskih kmetijah in pripravimo različne turistične programe, bo kranjsko staro mestno jedro takšno, da se bodo tudi Kranjčani spet s ponosom vračali nazaj v mesto,« pravi Bajec.
V prihodnje si lahko obetamo več stanovanj
Kranj med drugim potrebuje tudi več stanovanj, predvsem za mlade družine. Matjaž Rakovec (SD) jih obljublja in pravi, da so pogoje za kar 1000 novih stanovanj že vzpostavili v zadnjem mandatu. »Od teh se nekatera že gradijo, druga pa so tik pred začetkom. Zgradili so jih na Planini 3, v Čirčah ter v Stražišču. Začela se bo gradnja 200 stanovanj v soseski Kranjska iskrica, v drugi fazi naj bi jih zgradili še 180. Sprejeli smo štiri občinske podrobne prostorske načrte – Mlaka, Britof jug, Pševo in Planina vzhod. Kakor kažejo načrti investitorjev, bi od najmanj 1000 novih stanovanj bilo približno 300 najemnih v soseski Ob Savi Stanovanjskega sklada RS. Poleg tega smo iz mehanizma Celostne teritorialne naložbe financirali še obnovo 16 občinskih stanovanj na Planini, lani pa na področju stanovanjske politike potrdili dokument Stanovanjski program MOK za obdobje 2021–2026, v katerem je opredeljena tudi ustanovitev Javnega stanovanjskega sklada MOK,« pojasnjuje Rakovec.
Ivo Bajec (SDS, NSi, SLS, Zeleni Slovenije) pa je po drugi strani prepričan, da bi bilo treba graditi predvsem individualne hiše. »V Kranju je kar nekaj načrtov za gradnjo večstanovanjskih objektov. Gradila se bo Kranjska iskrica, stanovanja na območju nekdanje »Koreje« ob Savi, predvidena je gradnja večstanovanjskih objektov pri avtocesti v Britofu itd. Vendar sem sam bolj pristaš gradnje individualnih hiš, Kranj mora odpreti prostor za individualno gradnjo in ne socialnih stanovanj, ki ustvarjajo geto naselja. Ena mojih privih prioritet bo nov prostorski plan, ki bo odprl prostor individualni gradnji hiš, ne blokovskih naselij.«