Gorenjski razvojni forum, ki ga je v Škofji Loki pripravil časnik Finance, je opozoril na izzive Selške in Poljanske doline v luči sanacije po poplavah ter na aktualne izzive gospodarstva. Izpostavljena sta bila potreba po stabilnem in predvidljivem poslovnem okolju ter problem zagotavljanja zemljišč in umeščanja v prostor.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je izpostavil potrebo po dvigu konkurenčnosti slovenske industrije. Vendar EU diktira vedno nove obveznosti, kar je po njegovem mnenju napaka, saj je močna lastna industrija za Evropo zelo pomembna. Zato je treba najti nova orodja za krepitev industrije v EU in poenostaviti procese, ki ubijajo industrijo, je dejal. Prepričan je, da morajo biti ukrepi zelenega prehoda postopni in premišljeni, da ne bodo ostali samo zapisi na papirju.
Kot je izpostavil Han, imamo v Sloveniji kopico inovativnih podjetij z visoko dodano vrednostjo, v katera je treba še naprej vlagati, ne sme pa se pozabiti na osnovno industrijo. Nekatera podjetja se bodo morala zaradi pomanjkanja kadra prestrukturirati in več vložiti v avtomatizacijo. Država pa mora dajati več sredstev za razvoj znanosti in tehnologije.
Poleg tega bo, kot je dejal, potrebna sprememba davčnih obremenitev z zagotovitvijo stabilnega davčnega okolja. To je potrdila tudi direktorica Lotrič Meroslovja Maja Brelih Lotrič, ki je opozorila na problem prevelike obremenitve dela in na nujo stabilnega poslovnega okolja. Izpostavila je tudi problematiko birokratizacije zelenega prehoda. "V Evropi veliko denarja in časa namenjamo poročilom o tem, kaj delamo na trajnosti, globalno pa nas prehitevajo drugi," je opozorila.
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je izpostavil problematiko prepočasnega zagotavljanja zemljišč in umeščanja strateških investicij v prostor. O tem je spregovoril tudi Gorazd Orešek iz agencije Spirit Slovenija. Kot je pojasnil, imamo po državi skoraj 700 poslovnih con, a je vanje kakšno večjo strateško investicijo zelo težko umestiti.
Težava je v tem, da so poslovne cone razdrobljene in so bolj obrtne kot industrijske. Prav tako je problem neusklajenost strateških dokumentov po različnih resorjih, tako ni jasno, kaj je možno kam umestiti, pod kakšnimi pogoji in v kakšnem času. Kot je poudaril, potrebujemo regionalne strategije umeščanja investicij v prostor in vsaj tri urejena razvojna področja v velikosti vsaj 100 hektarov z možnostjo širitve še za vsaj 100 hektarov.
"Glavni izziv pa so zagotovo postopki umeščanja v prostor," je opozoril, prepričan, da moramo imeti jasno definirane postopke tako po vsebini kot časovnici. "Zaradi predolgih postopkov in nepripravljenih zemljišč vsako leto izgubljamo velike strateške investicije, kar se pozna v lokalnih okoljih," je dejal.
Matjaž Petrič iz škofjeloškega Knauf Insulationa je predstavil konkreten primer. Kot je pojasnil, glede načrtovanih investicij v podjetju čakajo sprejem občinskih prostorskih aktov. Želi si, da bi v Sloveniji postopki potekali vsaj tako hitro, kot po njegovih izkušnjah z aktualno investicijo potekajo na Hrvaškem.
Posebno pozornost so na forumu namenili izzivom sanacije po poplavah. Predstavniki občin loškega območja so posebej opozorili na problematiko vodotokov, kjer sanacija poteka počasneje kot na projektih občin. Kot je izpostavil škofjeloški podžupan Robert Strah, smo pred izzivom, da država ujame občine, ki so pri sanaciji zelo hitre, da trenutni tempo sanacije ne bo padel in da občinski projekti ne bodo čakali državnih.