Simona Semenič v drami lepe vide lepo gorijo predstavi zgodbe sodobnih čarovnic o ohranjanju represivnih mehanizmov nadzora v sodobnem svetu, v katerem ženske še zmeraj bijejo boj za pravico odločanja o lastnem telesu in duši, boj za pravico do enakopravnosti, užitka in seveda svobode. Besedilo je avtorica napisala za Prešernovo gledališče po naročilu. »V želji po uprizarjanju sodobnih slovenskih dramskih besedil smo se z avtorico dogovorili za besedilo, ki naj bi obravnavalo tematiko enega osrednjih slovenskih mitov – mit o lepi Vidi v želji, da preizprašamo mesto in vlogo ženske v današnji družbi. Nastalo je tematsko večplastno ter uprizoritveno izzivalno besedilo, v katerem Simona Semenič poudarja dvoličnost v obravnavanju tematike zlorab in ženske neenakopravnosti. Izhodišče drame je primerjava žensk, ki so zaznamovale zgodovino z »nevidnimi« Vidami, ki so se prav tako pogumno odločale za drugačno življenje, a ostale zatrte in ubite tako na duši kot tudi na telesu,« je povedala umetniška vodja sezone Marinka Poštrak.

»Simona Semenič v svoji drami lepe vide lepo gorijo skozi zgodbe 'sodobnih čarovnic' izpostavi dvoličnost družbe in njenih institucij nadzora pri obravnavanju ženske emancipacije in sprenevedavost prav teh institucij pri ohranjanju represivnih mehanizmov nadzora nad ženskim telesom, dušo, ženskim svobodnim obnašanjem in izrekanjem. V lepih vidah prikazuje svet, v katerem ženske še zmeraj in vedno znova bijejo boj za pravico odločanja o lastnem telesu in duši, boj za pravico do užitka in svobode. Skozi lik inkvizitorke lucidno izpostavi tudi vzporednico s srednjim vekom, v katerem so bile samosvoje, močne in svobodne ženske nevarne svetu moških ter zato ožigosane za čarovnice in obsojene na grmado. Toda kot ugotavlja avtorica, tudi v 21. stoletju ni nič drugače. Morda samo s to razliko, da so bile v srednjem veku čarovnice obsojene na grmado, danes pa so obsojene na stigmo noric in psihiatrično obravnavo,« je dodala Poštrakova.

»V to dramsko situacijo Simona Semenič v svoji prepoznavni pisavi vplete mnoštvo narativ, ki ženskim protagonistkam omogoča, da preizprašujejo lastno pozicijo v trenutni družbeni in socialni situaciji ter se pri tem ozirajo na zgodovino, feminizem, seksizem in pop kulturo. Besedilo se tako sočasno poigrava s fiktivnimi zgodbami in slovensko mitologijo ženske, ki jo vodi lepa Vida, ob tem pa nas sooča z radikalno sodobnimi zgodbami časa, ki ga živimo, in problemi, ki ta čas zaznamujejo. Kar odlikuje besedilo, je neizprosna kombinacija krutosti, ki zareže v gledalčevo intimo, in hkrati komičnost ter humor banalnosti vsakdana, ki je v trenutku prepoznana, in prav s to dvojnostjo se želi poigravati tudi gledališka uprizoritev,« je dodala režiserka Maša Pelko.

Foto: Peter Šalamon

V uprizoritvi igrajo Vesna Jevnikar, Doroteja Nadrah, Darja Reichman, Miha Rodman, Vesna Slapar, Aljoša Ternovšek in Gaja Filač kot gostja. Dramaturginja je Eva Kraševec, scenografa sta Dorian Šilec Petek in Sara Slivnik, kostumografinja Tina Bonča, avtor glasbe Luka Ipavec, svetovalec za gib Klemen Janežič, lektorica Maja Cerar, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalec maske Matej Pajntar in asistentka dramaturginje Lučka Neža Peterlin.