Pravico imate živeti brez nasilja, v miru in sprejemati odločitve o sebi, poudarja Špela Zgonc, vodja v programih Društva za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske.

Kaj je varna hiša?

"Gre najprej za zatočišče, podporo in pomoč, da se lahko umirite, si odpočijete in zadihate, potem pa začnete urejati svoje življenje, se postavite na noge in končno lahko svobodno zadihate. Brez strahu, da bi storile kaj narobe, da bi morale opravičevati svoja dejanja, odločitve, tudi, če so napačne, a so vaše. Od nas lahko pričakujete pogovor in razumevanje vaše stiske, nastanitev v varni hiši, za krajši čas ali do enega leta, tajnost in anonimnost, strokovno pomoč in podporo, pomoč pri urejanju pravic v postopkih pred drugimi ustanovami," razloži Špela Zgonc.

Za pomoč se obrnete na telefon 051 200 083, in sicer lahko pokličete od ponedeljka do četrtka od 8. do 18. ure in v petek od 7. do 13. ure.  

Prikrite in očitne oblike nasilja

A najprej je pomembno prepoznati nasilje, saj so nekatere oblike bolj prikrite. Nasilje je lahko psihično (žaljenje, grožnje, poniževanje, ignoriranje, ipd.), fizično (odrivanje, klofuta, udarci, brce, ipd.), spolno (aktivnosti spolne narave brez privolitve) ali ekonomsko (finančno izkoriščanje, nadzorovanje financ, ipd.).

Zgodnji opozorilni znaki, da je vaš partner nasilen, so, da je ljubosumen, vas kontrolira (kam, kdaj, s kom in zakaj), partner »vé« kaj je najboljše za vas (kakšna pričeska vam najbolj pristoji in kakšna služba je primerna za vas), vsako minuto želi preživeti z vami, je nepredvidljivega vedenja, preverja vaš telefon.

Ko čutite stisko in se želite pogovoriti o nasilju, ki ga nekdo izvaja nad vami, ko bi rade odšle na varno, proč od nasilja, bodisi same bodisi z otroki. Če trpite vi, niste sproščene, ne morete odločati o sebi. Ko ste v stiski, to čutijo tudi vaši otroci in se napetost prenaša nanje.

Težko je namreč zapustiti dom, ki si ga so-ustvarjal in gradil nekaj let ali celo več deset let. V letošnjem letu, ki ga je v marsičem zaznamovala epidemija covid-19, so namreč v VH Gorenjske obravnavali več primerov, ko so se ženske odločile narediti korak iz nasilja po tem, ko so bile žrtve več desetletij ...

Ob vstopu v program zahtevajo negativen test

Na vprašanje, kakšne so trenutne razmere, je Špela Zgonc odgovorila, da glede testiranja uporabnic varne hiše upoštevajo navodila pristojnih služb in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

"Ob vstopu v program zahtevamo negativen test, da s tem zaščitimo že vključene uporabnice in njihove otroke ter zaposlene in s tem preprečimo širjenje okužb. Pozneje testiranj ne zahtevamo, razen kadar gre za odsotnost iz programa več kot 48 ur. Če je uporabnica brez sredstev, stroške testa krijemo mi - do tega tedna smo bili tako izvajalci kot uporabnice še upravičeni do brezplačnega testiranja, od 6. septembra ne več. Večina uporabnic, ki so trenutno vključene, je cepljenih proti covidu-19 oziroma so v postopku cepljenja."

V VH Gorenjske je zdaj zaposlenih pet strokovnih delavk, ki so od začetka epidemije, to je od februarja 2020 ves čas na delovnem mestu. Trenutno so kapacitete 80-odstotno zasedene. Letos opažajo porast števila uporabnic z otroki, ki so se v program vključile za krajši čas oziroma do tri mesece.