Pri eni od včerajšnjih prijav se je izkazalo, da gre že za dlje časa trajajoče nasilje v družini in policija proti osumljencu vodi predkazenski postopek. V drugem primeru prijave pa so policisti včeraj obravnavali kršitelja, ki je med prepirom udaril partnerko. Prijavo je podala anonimna oseba. Proti kršitelju poteka prekrškovni postopek.  

Policisti svetujejo žrtvam, naj ne odlašajo s prijavo nasilja v družini in naj ga prijavijo, ko do njega pride. Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo - žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove.

Na Gorenjskem se z nudenjem pomoči žrtvam nasilja med drugim ukvarja tudi Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, Varna hiša Gorenjske. Pišete jim lahko na vh.gorenjska@siol.net ali pokličete po telefonu 051 200 083.

Klicev žrtev je več, a tu se tudi pogosto ustavi iskanje pomoči

Špela Zgonc vodi Varno hišo Gorenjska od 1. januarja letos. Za Žurnal24 je povedala, da se zdaj, v času primeža epidemije, katere ujetniki smo že več kot leto dni, večkrat sliši, da se za štirimi stenami stiske žrtev nasilja povečujejo. Na to opozarjajo tudi vse organizacije in službe, ki nudijo pomoč in podporo žrtvam nasilja.

"Klici žrtev se res povečujejo, a žal se pogosto tukaj iskanje pomoči tudi ustavi. Nekatere žrtve namreč ne najdejo poguma in moči, da bi odšle iz razmerja, v katerim doživljajo nasilje in ostajajo žrtve še naprej. Želimo poudariti, da nihče ni tako malo vreden, da bi moral prenašati nasilje," je dejala vodja varne hiše Špela Zgonc.

Več kot polovica nasilnežev še nikoli kaznovanih za svoje nasilje

V nedavno objavljeni statistiki, objavljeni na spletni strani Društva za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, Varna hiša Gorenjska, so zapisali, da se je lani več kot 70 odstotkov žensk v njihovo varno hišo zateklo zaradi nasilnega moža ali partnerja, vse druge pa zaradi nasilnih nekdanjih partnerjev, staršev in že odraslih otrok.

Največ uporabnic Varne hiše Gorenjske je s povzročiteljem nasilja živelo med enim letom do pet let. Dve uporabnici sta živeli skupaj s povzročiteljem več kot 40 let. Največ uporabnic je pomoč zaradi nasilja iskalo na Centru za socialno delo. Te ženske, ki so lani bivale v Varni hiši Gorenjske v povprečju 62 dni, so bile stare od 21 do 83 let, največ pa jih je bilo v starostni skupini med 41 in 50 let.

Večina od 29 uporabnic, ki se je lani zatekla v Varno hišo Gorenjske skupaj z 31 otroki, je doživljala več vrst nasilja hkrati. Vse so doživljale psihično nasilje, 68 odstokov jih je doživljalo tudi fizično nasilje. Sorazmerno veliko je bilo tudi ekonomskega nasilja. Najmanj uporabnic je doživljalo spolno nasilje. Več kot polovica nasilnežev še nikoli ni bilo kaznovanih za svoje nasilje. Kar 45 odstotkov nasilnežev je odraščalo v družini, kjer je bilo prisotno nasilje. V primarni družini uporabnic je bilo nasilje prisotno v 40 odstotkih.

Vse še ne izstopijo iz kroga nasilja

Spodbuden pa je podatek, navajajo v statistiki Varne hiše Gorenjske, da je kar 79 odstotkov uporabnic izstopilo iz kroga nasilja in s pomočjo strokovnih delavk in lastne odločitve stopilo na samostojno pot, v življenje brez nasilja. Delež uporabnic, ki so se v letu 2020 vrnile nazaj k povzročitelju nasilja se je v primerjavi z letom 2019 znižal za 13 odstotkov.

V lanskem letu se je nazaj k nasilnežu vrnilo 15 odstotkov uporabnic. Uporabnice, ki so se v preteklosti že umikale od nasilnega partnerja, so navajale različne razloge, zakaj so se vračale k nasilnežu, najbolj pogost je bil, ker so jim povzročitelji obljubljali, da se bodo spremenili in bo vse kot na začetku (36,36 odstotka).