V jesenskem času nas čaka predvsem slabše vreme, nižje temperature in krajši čas dneva. Večje je tveganje za padce, zdrse in podhladitve. Predvsem bo zaskrbljujoče obdobje, ko se bodo še bolj spustile temperature, ki bodo povzročile nastanek pomrznjenih in poledenelih tal. Svoja vrata zapirajo tudi planinske postojanke.

Sneg zahteva drugačne tehnike gibanja, še več znanja in bolj specifično opremo. Prav znanja in primerne opreme manjka predvsem tistim, ki se v gore odpravljajo poredko, so opozorili s PU Kranj.

Gorski reševalci v stalni pripravljenosti vse leto

Samostojno dežurstvo Gorske reševalne zveze Slovenije na letališču Brnik je v letošnji poletni planinski sezoni potekalo od 4. junija do 26. septembra. A reševanj z zaključkom poletja seveda ni konec.

"Gorski reševalci smo bili v juniju, juliju, avgustu in septembru dežurni v samostojni ekipi: gorski reševalec letalec in zdravnik gorski reševalec s posadko Slovenske vojske ali policije. V oktobru in maju pa gorski reševalci dežuramo na letališču Brnik v združeni ekipi GRZS HNMP s posadko helikopterja Slovenske vojske.

Smo pa gorski reševalci tudi v preostalem delu leta, ko dežurstva na Brniku ni, v stalni pripravljenosti in organizirani tako, da je ob gorski nesreči, ko je potrebno helikoptersko reševanje, vedno pripravljen v sklopu društev lokalne reševalne službe reševalec letalec. Zavedati pa se je treba, da aktivacija gorskih reševalcev vedno poteka tako, da se poleg helikopterske ekipe aktivirajo tudi drugi gorski reševalci, ki na kraj nesreče odidejo klasično, torej peš, saj nikoli ne vemo, kakšne so vremenske razmere na terenu in kakšni so trenutni pogoji za helikoptersko reševanje, saj se vreme v gorah hitro spreminja. Če je potrebno prekiniti helikoptersko reševanje zaradi premočnega vetra, megle, slabe vidljivosti, itd., potem reševanje ponesrečenca izvede ekipa za klasično reševanje, " je pojasnila Katarina Janjič iz strokovne službe Gorske reševalne zveze Slovenije.