Ko so se v drugi polovici prejšnjega stoletja gradile soseske z večstanovanjskimi stavbami, so bili standardi precej drugačni kot danes- Soseske so bile projektirane z normativom manj kot eno parkirno mesto na stanovanje, medtem ko imajo danes številna gospodinjstva dve ali celo tri vozila, prostor za nova parkirna mesta pa je omejen oziroma ga ni.

»Velika težava parkiranja v mestnih soseskah je predvsem v nedoločenih pripadajočih funkcionalnih zemljiščih – Mestna občina Kranj (MOK) je le papirnata lastnica vseh zemljišč v teh soseskah. Etažni lastniki so namreč upravičeni do lastništva zemljišč okrog stavb in bi morali na sodišče skladno z Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine podati predlog za določitev pripadajočih zemljišč, kar bi jim zagotovilo lastništvo v okolici stavb in bi lahko z zemljiščem upravljali po lastnih željah, obenem pa to pomeni tudi, da odtlej sami skrbijo za s tem povezane stroške, zato se etažni lastniki za to navadno ne odločijo,« pojasnjujejo na kranjski občini. Je pa v Kranju en tak pozitiven primer. Na Gubčevi ulici 1, 3, 5 in 7 je namreč stanovalcem Okrajno sodišče dodelilo zemljišče. Tam je zdaj večje parkirišče, ki ga upravljajo in uporabljajo sami.

Pri določanju pripadajočih zemljišč sicer velja omejitev, da se stanovalcem vrne le toliko zemljišča, kolikor jih pripada večstanovanjskim objektom v velikosti in po normativih, ki so veljala v času gradnje. Vendar pa, glede na občutno spremenjene standarde, kvadratura prenesenih zemljišč najverjetneje ne bi v celoti odpravila težav s parkiranjem pri posameznih stavbah. V MOK so tako stališča, da v primeru, ko ima gospodinjstvo več avtomobilov, kot je bilo predvideno, ne more biti samo dolžnost občine, da zagotovi dodatna parkirna mesta.

Trendi, in sicer v želji ohraniti okolje in čim bolj omejiti posledice podnebnih sprememb, gredo sicer v smeri zmanjševanja parkirnih površin, tudi parkirni normativ pri novogradnjah se je za osebna motorna vozila zmanjšal na 1,5 parkirnega prostora na stanovanje, pri čemer je treba okrepiti ukrepe trajnostne mobilnosti na območjih gradnje večstanovanjskih stavb. »Tudi pri enostanovanjski gradnji zahtevamo dve parkirni mesti na objekt; če ima gospodinjstvo dodaten avto, pa si mora parkirišče zagotoviti v okviru svoje parcele. Podobno, menimo, bi morali za dodatna parkirna mesta poskrbeti etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah sami – parkiranje izven naselja, upoštevanje načel trajnostne mobilnosti … Če res ne bi šlo drugače, obstaja še možnost, da bi morebitna razpoložljiva zemljišča v lasti MOK ta prodala etažnim lastnikom, a bi bili ti potem dolžni zgraditi parkirna mesta v kletnih ali več etažah,« odgovarjajo na občini.

Ob tem pa menijo, da morajo zelene in druge površine družbenega pomena ohraniti javne. Tudi sicer se soočajo z željami prebivalcev po še več zelenih površinah, ki jih, tako kot dodatna parkirišča, prav tako vzpostavljajo. »V MOK si prizadevamo in si tudi bomo, da z zagotavljanjem ugodnih razmer in infrastrukture čim več ljudi spodbudimo k potovanju na trajnostni način: vzpostavljamo nove kolesarske povezave in poti, nadgrajujemo sistem za izposojo koles KRsKOLESOM, postavljamo e-polnilnice, uvajamo e-avtobusov, izdatno subvencioniramo mestni prevoz in vzpostavljamo nove proge, uvajamo digitalne novosti s področja mobilnosti, ki kažejo pozitiven vpliv na urejanje prometnih tokov, ekologijo in prometno varnost občanov. Zato nadgrajujemo tudi sistem parkirnin v mestu za zmanjšanje uporabe avtomobilov ter prikazovalniki zasedenosti mestnih parkirišč. S tem želimo zmanjšati uporabo avtomobilov, predvsem v strnjenih naseljih, obenem pa trajnostno mobilnost tudi aktivno promovirati; tudi zato smo maja lani odprli prvi Center trajnostne mobilnosti v regiji,« dodajajo. Letos tako načrtujejo ureditev prvega parkirišča P+R v regiji, ki bo namenjeno predvsem dnevnim obiskovalcem, ki sedaj pogosto parkirajo tudi na parkiriščih pred večstanovanjskimi stavbami.

PARKIRANJE Tudi Kranj bo le dobil parkirišče P+R

Lani do nekaj novih parkirišč

V MOK so sicer novembra lani končali gradnjo dodatnih parkirnih mest na treh lokacijah. Na Ulici 1. avgusta 5 so poleg obstoječega parkirišča zgradili skupno 16 novih parkirnih mest z asfaltno površino, omejeno z betonskimi robniki, in odvodnjavanjem meteorne vode v novo ponikalnico. Ob novi parkirni površini so vzpostavili še novo, širšo tlakovano pot, na obstoječem parkirišču pa obnovili talne označbe z dvema dodatnima parkirnima mestoma za invalide.

Tudi na Gradnikovi ulici 5 so poleg obstoječega parkirišča zgradili pet novih parkirnih mest na prej opisan način, prav tako na Cesti 1. maja od 61 do 63, kjer je deset novih parkirnih mest za bočno parkiranje, opremljenih s talnimi označbami in vertikalno prometno signalizacijo. Odstranili so tudi obstoječo varovalno ograja med cesto in pločnikom s kolesarsko stezo ter prestavili dva drogova javne razsvetljave na zelenico ob pločniku.