Energetski zakon predpisuje, da morajo občine najmanj vsakih deset let pripraviti in sprejeti lokalni energetski koncept (LEK). Za Mestno občino Kranj so ga v sodelovanju z mestno upravo napisali v Lokalni energetski agenciji Gorenjske (LEAG), katere ustanoviteljica je Mestna občina Kranj. Po javni razgrnitvi in pozitivnem soglasju ministrstva za infrastrukturo, da je skladen z nacionalno energetsko politiko, pa mu je dal zeleno luč tudi mestni svet.
Energetski koncept je v bistvu strategija delovanja Kranja v energetiki v prihodnjih letih. Vsebuje namreč ukrepe za dosego ciljev, ki so tudi finančno ovrednoteni (povečanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje obnovljivih virov energije), vključuje pa tudi seznam finančnih virov (nepovratna sredstva, javno-zasebno partnerstvo) za njihovo izvedbo. Obenem je dokument tudi temelj za prijavo na razpise za pridobitev nepovratnih sredstev. Mestna občina Kranj bo zdaj, potem ko je energetski koncept sprejet, oblikovala akcijsko skupino, ki bo v sodelovanju z LEAG skrbela za izvedbo predlaganih ukrepov. Finančni načrt, ocenjeno je namreč, da bi realizacija ukrepov stala 6,6 milijona evrov, pa je v veliki meri odvisna od uspešnosti pri pridobivanju zasebnih partnerjev, subvencij države in uspešnosti na različnih razpisih.
Novi koncept je nadgradnja starejših dveh
Prvi energetski koncept je za Mestno občino Kranj v letu 2008 napisalo podjetje El-tec Mulej z Bleda, katerega je tedaj predstavljala mag. Blaženka Pospiš Perpar. Že leta 2009 pa je bila v okviru programa Inteligentna energija za Evropo ustanovljena Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG) kot javni zavod Mestne občine Kranj. LEAG pa vse od ustanovitve vodi mag. Anton Pogačnik.
LEK so že leta 2011 novelirali, najnovejši pa je nadgradnja obeh dosedanjih konceptov. V njem so podani in analizirani podatki Elektra Gorenjska, Komunale Kranj, Petrola, Domplana, različnih ministrstev in statističnega urada, kaj se pri rabi energije dogaja v industriji, prometu, gospodinjstvih in kako je z energenti v javnih stavbah.
V Kranju sta glavna energenta za ogrevanje stanovanjskih objektov zemeljski plin in les, zanimivo pa je, da Kranjčani tudi na t. i. plinificiranem območju v samem središču mesta še vedno veliko uporabljajo kurilno olje, na obrobju mesta pa veliko gospodinjstev uporablja stare kurilne naprave na lesno biomaso oziroma kotle na drva. V LEAG zato poudarjajo, da bo pomemben izziv v prihodnje povečanje deleža daljinskega ogrevanja.
V Mestni občini Kranj je več kot 60 javnih stavb, katerih stroške za energijo poravnava občina. Večino jih ogrevajo s kotli na zemeljski plin, sledi daljinsko ogrevanje in manjši del s kotli na kurilno olje. Podobno velja tudi za javne stavbe v MO Kranj, ki so v državni lasti. Mestna občina Kranj je sicer lani v sodelovanju s konzorcijem družb Petrol, Domplan in Gorenjske elektrarne izvedla energetske prenove stavb v svoji lasti. Preko projekta, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za infrastrukturo iz programa Evropske kohezijske politike, je bilo bodisi obnovljenih bodisi delno prenovljenih 22 objektov v skupni vrednosti 6,2 milijona evrov. Zasebni partnerji so prispevali 3,1 milijona evrov, nepovratnih sredstev pa je bilo 2,25 milijona evrov, medtem ko je bil delež Mestne občine Kranj 900 tisoč evrov. V letu 2021 bodo, kot je na nedavno napovedal župan Matjaž Rakovec, začeli izvajati energetske prenove šestih šol, sedmih vrtcev in objekta za potrebe kulturnega društva.
Največji porabnik elektrike je industrija
V LEAG so analizirali porabo v letu 2017 in ugotovili, da industrijska podjetja v Kranju za obratovanje največ uporabljajo električno energijo: industrija v Mestni občini Kranj v povprečju porabi več kot 50 odstotkov vse električne energije v Mestni občini Kranj. Sledi raba električne energije v gospodinjstvih, kjer se povprečno porabi 25,7 odstotka električne energije, javna razsvetljava pa predstavlja manj kot en odstotek porabe električne energije.
Poraba električne energije na prebivalca se v Kranju sicer niža, kar pa je mogoče pripisati tudi usihanju industrije. Podatki iz lokalnega energetskega koncepta občine iz leta 2008 namreč kažejo, da je bila raba energije v MO Kranj nad slovenskim povprečjem. V Sloveniji je bilo leta 2006 na prebivalca porabljenih 6.615 kWh električne energije, v MO Kranj pa 6.762 kWh, kar je bilo dva odstotka več od povprečja. V 10 letih se je poraba električne energije v občini na prebivalca znižala na 6.196 kWh, kar je za šest odstotkov nižje od slovenskega povprečja, ki za leto 2017 znaša 6.590 kWh.
V energetskem konceptu še navajajo, da v MO Kranj industrija v letu 2018 porabila največ energije (39,7 odstotka), sledijo stanovanjske stavbe (29,5 odstoka), promet (29,5 odstotka).
Ob upoštevanju, da v Sloveniji približno tretjino električne energije pridobimo iz fosilnih goriv, je v MO Kranj 67,3 odstotka vse energije pridobljene iz fosilnih goriv. Od tod sledi, da je potrebno za izboljšanje življenjskih razmer v občini povečati delež obnovljivih virov energije, to je od toplotnih črpalk, sončnih kolektorjev in sončnih elektrarn.
Kot glavni obnovljivi vir energije v občini pa LEAG vidi v lesni biomasi, ki lahko nadomesti kurilno olje. Naslednji obnovljivi vir pa je sončna energija, ki bi lahko služila kot sekundarni vir za ogrevanje tople sanitarne vode.
V poglavju o bioplinu lahko preberemo, da se kot potencialni primerni lokaciji za postavitev kmetijske bioplinarne kažeta dve območji večje koncentracije govedoreje: okolica vasi Goriče in okolica vasi Žabnica.
Tudi potencial vodne energije v Kranju ni v polnosti izkoriščen, ugotavljajo strokovnjaki: v MO Kranj je sicer poleg HE Mavčiče še osem malih hidroelektrarn, načrtuje se tudi povečanje moči na HE Sava v Kranju s trenutne 1,7 MW inštalirane moči na 3,9 MW. V načrtih je HE Besnica moči 3 MW, manjša HE Okroglo. Potencial za izrabo ima načeloma tudi reka Kokra, vendar ta zaradi svojega hudourniškega značaja ni prav velik. V njenem zgornjem toku do Preddvora deluje več manjših hidroelektrarn. Na odseku od Preddvora do Kranja je lociranih sedem manjših hidroelektrarn, ki lokalno odvzemajo vodo iz struge (derivacije nekaj 10 do 100 metrov). Ekološki minimum je določen na 1 m3/s, vendar v poletnih mesecih ni dosežen.
Javno-zasebno partnerstvo zbuja pozornost
V javnosti je veliko pozornost zbudila nedavna napoved, da bo Mestna občina Kranj zamenjala 130 vozil za električna skupaj z javnimi zavodi in podjetji ter da bodo postavili sončne elektrarne in shranjevalnik električne energije. Vprašanje o tem, kako da je občina dodelila posel elektrifikacije voznega parka podjetju Vizije mobilnosti, ne da bi o tem odločal mestni svet, pa se je prav tako pojavilo na decembrski seji, ko so obravnavali energetski koncept.
Naključje ali ne, zanimivo je, da je direktorica podjetja Vizije mobilnosti, ekologija in energetika, d. o. o. iz Brezovice pri Ljubljani mag. Blaženka Pospiš Perpar, nekdaj zaposlena v El-tec Mulej. (Kot predstavnica izvajalca po pogodbi za projekt Lokalni energetski koncept MO Kranj v letu 2008 je napisana na naslovnici, kot vodja projekta naročnika, to je Mestne občine Kranj, pa je naveden mag. Marko Hočevar, op. a).
Damjan Mulej, eden od ustanoviteljev in lastnikov El-tec Mulej (večinski delež je leta 2011 prodal Petrolu) pa je eden od ustanoviteljev podjetja Vizije mobilnosti.
Po podatkih Ajpesa podjetje Vizije mobilnosti d. o. o. nima nobenega zaposlenega, obstaja pa šele od 3. decembra lani. Mag. Blaženka Pospiš Perpar pa je hkrati tudi aktualna predsednica strokovnega sveta Lokalne energetske agencije Gorenjske, se pravi javnega zavoda, ki je napisal najnovejši lokalni energetski koncept.
Kot smo že poročali v Žurnalu24, je mag. Marko Hočevar iz oddelka za gospodarske dejavnosti na decembrski seji ob vprašanju, ali niso na občini delovali mimo volje mestnega sveta, tedaj mestnim svetnikom razložil, da so mestni svetniki že novembra lani sprejeli odlok o javnem-zasebnem partnerstvu za izvedbo električna mobilnost v Mestni občini Kranj. In to soglasno. To pa je bila tudi podlaga za razpis v letošnjem aprilu. Po prejetju treh prijav, poleg podjetja Vizije Mobilnosti sta se prijavila še Petrol in Elektro Gorenjska, so na občini izvedli pogajanja v petih krogih in takrat so skupaj s kandidati tudi oblikovali koncept. Na razpisu pa so na koncu izbrali podjetje Vizije mobilnosti, je svetnikom razložil mag. Marko Hočevar, sicer tudi član strokovnega sveta LEAG.