»Kranjski zbornik je svoje poslanstvo skozi 60 let opravil z odliko. Spremenila se je država in družbeni red, zbornik pa se je ohranil in služi namenu, to je zapisu zgodovine z izvorom v lokalnem okolju, ki sicer ne bi bila zabeležena nikjer in bi utonila v pozabo. Ta dragoceni dokument časa, verodostojni zgodovinski vir, bo svojo strokovno-poljudno tradicijo nadaljeval tudi v prihodnje," je v uvodniku zapisal Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj.
Mag. Barbara Ravnik, urednica zbornika, pa poudarja, da je ena glavnih odlik publikacije, ki izhaja na pet let, njegova pestrost. Praviloma so v njegovem središču ljudje, pa naj so se v Kranju rodili in živeli, ga obiskovali in zanj ustvarjali. In kot prvima med njimi je posvečen In memoriam: diplomirani umetnostni zgodovinarki in predani kustodinji Gorenjskega muzeja Bebi Jenčič (1948-2016) in mag. arhivskih znanosti Janezu Kopaču (1948-2019). Oba sta bila tudi zvesta sodelavca zbornika.

Preteklost in vse drugo o "mestu na skali"

V nadaljevanju izpostavljamo samo nekaj avtorjev, ki odstirajo preteklost "mesta na skali". Milan Sagadin in Veronika Pflaum denimo v zborniku opozarjata na arheološke ostaline in najdišča v mestu, Mira Delavec Touhami je zapisala zgodbi Franceta Prešerna in Josipine Urbančič Turnograjske v Kranju. Nataša Budna Kodrič in Urška Perenič pa sta skozi zasebne dnevniške zapiske 16-letne hčere ljubljanskega odvetnika Blaža Crobatha, poznejše pisateljice in dramatičarke Luize Pesjak, odkrivali, kakšen je bil podeželski Kranj leta 1844, ko je obiskovala stričevo družino.

V zapisnike kranjskega občinskega odbora med letoma 1877 do 1882 se je zakopal Gorazd Stariha, ki je tedaj še vedno posloval v nemščini. Leta 1878 je grozilo, da bo tedanja vlada, ki se je izgovarjala na varčevanje, ukinila gimnazijo, zato se je zastopstvo mestne občine zavezalo, da bo občina sama vzdrževala stavbo in letno prispevala za delovanje gimnazije 1000 goldinarjev. Tako je Kranju gimnazijo uspelo obdržati!

Dobrodelni do beguncev, vdov, sirot in vojakov

Stoletnici Države Slovencev, Hrvatov in Srbov se je posvetila Barbara Kalan, še pred tem pa v prispevku opozorila, kako težke razmere so bile v Kranju med prvo svetovno vojno: zaradi bližine soške fronte je na območju današnje kranjske občine bivalo veliko vojakov, tu so tudi zdravili ranjence, potekale so številne mobilizacije, vladalo je tudi splošno pomanjkanje in bila je velika draginja. A kljub vsemu hudemu so bili Kranjčani dobrodelni do beguncev iz Galicije (večina je bila Poljakov) in Primorske ter do oslepelih vojakov, vdov in sirot padlih vojakov. Zbirali pa so tudi denar in praktične potrebščine za vojake na fronti, kot so bile perilo, volna, star papir, listje jagod in robid za čaj ter koprive za vlakna. O dobrodelnosti Kranjčanov sta veliko pisala časopisa Gorenjec in Sava. Kljub lastnemu pomanjkanju so Kranjčani vsekakor storili svojo dolžnost do domovine in cesarja v polnem obsegu.

V nadaljevanju zbornika sledijo prispevki na temo politika in gospodarstvo, stavbni razvoj in okolje, kulturne podobe mesta, podobe vsakdanjosti, Kranjčani doma in po svetu in na koncu kronološki pregled Kranj 2015-2019.

Med prispevki urednica mag. Barbara Ravnik izpostavlja članek o okolju, ker poudarja kakovost naravnega prostora, v katerem živimo. Gre za prispevek Natura 2000 - območja v Mestni občini Kranj avtorja Metoda Roglja. Ta območja, kot razkrije, pokrivajo 19,4 odstotka občine in varujejo štiri rastlinske, 20 živalskih in 13 habitatnih tipov...

Tudi elektronska različica

Kranjski zbornik 2020 je izdala Mestna občina Kranj v 800 izvodih. Naslovnico je prispeval akademski slikar Zmago Puhar. Prvič je Kranjski zbornik na voljo tudi v elektronski obliki, poiščite ga lahko v Digitalni knjižnici Slovenije. Ob ponovnem odprtju Kranjske hiše ga bo mogoče kupiti za 20 evrov tudi na Zavodu za turizem in kulturo Kranj. Že zdaj pa ga je možno naročiti po elektronski pošti mok@kranj.si