Dan, namenjen duševnemu zdravju

Z »A poznaš ta filing: LAJF=STRES?« in »Ne najdeš motivacije?« se začne minutni promocijski video, ki dijake in dijakinje kranjske gimnazije poziva k udeležbi na prav posebnih delavnicah, primernih posebej v trenutnih turbulentnih časih. Gre za projekt Dan ZaMe, v okviru katerega so nekaj svojega znanja gimnazijcem in zaposlenim na Gimnaziji Kranj predali strokovnjaki z najrazličnejših področij psihologije in duševnega zdravja – med drugimi Jani Prgič, Sara Pavlović, Matej Tušak, Miha Kramli, Andreja Glavač in Tristan Rigler. Najprej so bila na sporedu predavanja, tem pa so sledile še interaktivne delavnice, namenjene sprostitvi in skrbi zase – Dan ZaMe je tako potekal kot oblika alternativnega pouka, namenjena stvari, o kateri se izrazito premalo govori: duševnemu zdravju.

S pomočjo nekaterih profesoric in socialnih delavk je stvar v svoje roke vzela kar skupina dijakov in dijakinj in sama organizirala projekt – glavni pri organizaciji so bili Vito Krajnik iz četrtega letnika, tudi predsednik dijaške skupnosti, dijakinji tretjega letnika Katarina Sekne in Anja Demšar ter Lan Jošt Kozole iz prvega letnika in Maj Marcel Škof iz četrtega. Pomoč pri izvedbi je omogočila še tehnična ekipa v sestavi Jakob Velkavrh (prvi letnik), Jure Kovač in Lovro Jerič (četrti letnik).

Duševnih stisk dijakov je vedno več

Za projekt so se na Gimnaziji Kranj odločili zaradi opažanja porasta prisotnosti duševnih stisk dijakov in dijakinj. »Opazili smo, da je čas, da ukrepamo, z namenom osvestiti dijake o pomenu mentalnega zdravja in zmanjšati družbeno stigmo, ki je okoli te tematike na žalost še vedno močno prisotna,« pripoveduje Katarina Sekne, ena izmed organizatork projekta. O stiskah so namreč poročali tudi zaposleni na šoli: »V svetovalni službi in v tajništvu so bili na primer klici staršev ali dijakov o stiskah včasih redkost, zdaj jih prejmejo tudi po dvajset na dan.«

Da je duševno zdravje posameznika pogosto tema, o kateri se dandanes tako rekoč ne sme govoriti, je precej problematično dejstvo – s tem se strinjajo tako organizatorji projekta kot številni zaposleni na gimnaziji. A temu ne bi smelo biti tako. »Sem mnenja, da nihče ne bi smel čutiti strahu in sramote, ker potrebuje pomoč in jo želi poiskati,« je povedala Anja Demšar, prav tako ena izmed organizatork. Čas je namreč, da pogovor o duševnih stiskah, o skrbi za duševno zdravje in o načinih zdravljenja ter o samopomoči normaliziramo, še posebej v času, ko se mnogi, še posebej mladi, s podobnimi težavami soočajo še pogosteje kot sicer, dodaja. »Če lahko brez težav pokličemo zdravnika, ker nas boli trebuh, zakaj bi moralo biti tako zelo sporno, če poiščemo pomoč, ko doživljamo duševno stisko?«

Bodo zgled drugim?

Odzivi na delavnico so bili številni in izjemni – organizatorji so še ves dan prejemali zahvale in čudovite komentarje dijakov in profesorjev, ponosni pa so bili tudi sami nase, da so kot prva šola v Sloveniji organizirali tovrsten, duševnemu zdravju prijazen projekt, iz katerega so se marsikaj naučili. 

A njihov cilj je višji in sega dlje – ne le poskrbeti za dijake svoje gimnazije, temveč spodbuditi tudi ostale šole, da sledijo zgledu, ukrepajo in svojim dijakom priskočijo na pomoč. Sploh v časih, ko so duševne stiske številnejše.