Zadnji dokončni podatki o razširjenosti raka, ki so na voljo o številu novih primerov raka na Gorenjskem in v Sloveniji, so dostopni za leto 2017. »Že vrsto let poročamo, da število rakavih obolenj iz leta v leto narašča in leta 2017 je bilo na Gorenjskem na novo odkritih 1568 rakov, kar je 51 več kot leta 2016, 849 pri moških in 719 pri ženskah. Pogostost pojavljanja novih primerov raka je bila na Gorenjskem pri moških in pri ženskah višja kot v Sloveniji. Med novoodkritimi raki so prevladovali kožni rak, rak prostate, rak pljuč, rak dojke ter rak debelega črevesa in danke. Pri moških je bil na prvem mestu rak prostate, pri ženskah pa kožni rak,« pojasnjuje predstojnica kranjske območne enote NIJZ Alenka Hafner.
V letu 2017 je bilo na Gorenjskem 91,8 % moških in 86,9 % žensk, ki so na novo zboleli za rakom, starejših od 50 let. Rak je bil na Gorenjskem vzrok smrti 661 oseb, kar je 38 več kot v letu 2016. Med njimi je bilo 365 moških in 296 žensk. Umrljivost zaradi raka je bila tega leta na Gorenjskem višja kot v Sloveniji. Rak je sicer na Gorenjskem drugi najpogostejši vzrok smrti, takoj za boleznimi obtočil. Med rake, zaradi katerih je leta 2017 umrlo največ prebivalcev Gorenjske, so se uvrščali pljučni rak, rak debelega črevesa in danke, rak trebušne slinavke in rak prostate ter rak dojke. Ob tem je bila tega leta v primerjavi s Slovenijo v gorenjski regiji višja stopnja umrljivosti pri moških zaradi raka debelega črevesa in trebušne slinavke, pri ženskah pa zaradi raka pljuč, raka dojke in raka trebušne slinavke.
Upad interesa za presejalne programe
Na Gorenjskem potekajo tudi vsi trije presejalni programi in sicer program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA), državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki (SVIT) ter državni presejalni program za raka dojk (DORA). Presejanost v vseh treh programih je bila v letu 2020 nekaj nižja kot leto prej, saj so bili vsi trije v času prvega vala epidemije COVID 19 ustavljeni.
»Čeprav pregledanost v programu ZORA na Gorenjskem pada in je bila v obdobju 2017-2020 že pod slovenskim povprečjem in pod ciljno 70 % pregledanostjo, pa upamo, da glavni razlog za upad ni v ustavitvi programa v času prvega vala epidemije COVID 19. Ciljno 70 % odzivnosti sicer dosegata na Gorenjskem le še dve upravni enoti Škofja Loka in Tržič. Med gorenjskimi občinami sta imeli najboljšo pregledanost občini Gorenja vas -Poljane in Žir), najslabšo pa občina Jezersko, a se v zadnjem obdobju tam pregledanost izboljšala,« pravi Hafnerjeva.
V letu 2020 je bilo v okviru programa Svit na Gorenjskem odkritih 21 primerov raka debelega črevesa in danke ter še 218 oseb z napredovalim adenomom, ki predstavlja večje tveganje za nastanek raka. Po odzivnosti se je Gorenjska več let uvrščala na 1. mesto v Sloveniji, lani pa je bila s 67,6 % na 2. mestu. V primerjavi z letom 2019 je odzivnost upadla za več kot 2 %. Odzivnost moških je za skoraj 9 % zaostajala za odzivnostjo žensk. Najboljšo odzivnost je imela upravna enota Škofja Loka, kjer so vse 4 občine presegale 74 %. Najslabšo, le 55,5 %, pa so zabeležili v občini Jesenice.
Udeležba v programu DORA je bila na ravni regije lani 75 %. Tako je bila tudi v tem programu udeležba v letu 2019 za 2 % višja. Ciljne 70 % odzivnosti pa v letu 2020 na Gorenjskem nista dosegali občini Jezersko in Žiri.
Raka materničnega vratu je možno preprečiti
Na kranjskem NIJZ ob letošnjem slovenskem tednu boja proti raku še posebej izpostavljajo možnost cepljenja proti HPV pri obvladovanju raka materničnega vratu. Na Gorenjskem je cepljenih manj deklic od slovenskega povprečja, in sicer 56,5 %. Najvišji delež cepljenih je v Upravnih enotah Jesenice in Tržič, najmanj pa v kranjski. »Rak materničnega vratu je poseben med raki. S cepljenjem proti HPV in z redno udeležbo žensk v programu Zora lahko preprečimo skoraj vsak nov primer raka,« dodaja Hafnerjeva.