Medaljo mlade atletinje je bilo kar pričakovati, saj se s svojim trenutnim osebnim rekordom – na mitingu v Kranju je junija skočila neverjetnih 654 cm – nahaja na vrhu evropske lestvice v starostni kategoriji do 18 let. Pa vendar je rezultate skoka v daljino, sploh če vmes posežejo prestopi, izjemno težko napovedati. Napeto je bilo tudi v Jeruzalemu, ko se je Brina Likar po prvih treh skokih za las prebila v finale, nato pa se v naslednjih treh skokih odločno podala v boj za medalje in zanesljivo osvojila naslov evropske podprvakinje.

Brina, čestitke za uspeh. S skokom 630 cm si v predzadnji seriji vendarle prišla do odličnega drugega mesta v Evropi. Kakšni so občutki ob tako velikem dosežku?

Po končanih skokih, ko je bila srebrna medalja že zagotovljena, sem bila skupaj s celotno slovensko reprezentanco srečna in ponosna. Tudi solze niso manjkale. Še nekaj dni zatem se me je neizmerno veselje držalo, zdaj pa se je vse vrnilo v stare tire.

V svoji kategoriji si v evropskem vrhu, s skokom 654 cm na atletskem mitingu v Kranju se nahajaš na prvem mestu na evropskih lestvicah. Kakšna so bila pričakovanja pred tekmovanjem, si računala na medaljo ali si odšla na tekmo povsem brez pričakovanj?

Na evropsko prvenstvo sem se podala s ciljem, da pokažem tehnično čim bolj pravilne in dolge skoke. Čim bolj sem poskušala odmisliti, na katero mesto se bom uvrstila. Moj najboljši rezultat v Evropi za kategorijo do 18 let temu ni pomagal in pritisk je bil velik. Večal se je iz skoka v skok, medtem ko so tekmice sproščeno napredovale po lestvici.

Na tekmovanju je bilo precej napeto, vse do 5. serije še nismo vedeli, ali boš dobitnica medalje, tudi preboj v finale je bil ravno za las. Smo bili nervozni le gledalci?

Tudi sama sem bila precej nervozna. V finale sem se za las uvrstila, a tudi s tem še ni bilo konec nervoze. Več sproščenosti je prišlo šele s petim skokom. Takrat smo si vsi začasno oddahnili. Na srečo so tekmice pokazale svoje najboljše skoke v prvih dveh poskusih, medtem ko sem sama svoje skoke stopnjevala in tako obdržala drugo mesto. 

Odpotovali ste precej daleč stran, v Jeruzalem. Kakšno je bilo vzdušje v reprezentanci, kakšno je mesto?

V Jeruzalem nas je odpotovalo 32 atletinj in atletov. Bivali smo v hostlu nasproti stadiona. Zaradi poznih nastopov si mesta nisem ogledala in sem svojo pozornost obrnila na treninge in same skoke. Nasploh je bilo vzdušje super. Drug za drugega smo navijali in se spodbujali. Zadnji dan smo se še posebej zbližali in se tudi z atleti iz drugih reprezentanc poveselili ob zaključku evropskega prvenstva.

Treniraš v Atletskem klubu Triglav Kranj pri trenerju Blažu Čadežu. Kako dolgo že poteka sodelovanje, kakšen je odnos s trenerjem in z ekipo?

S trenerjem Blažem Čadežem v klubu Triglav Kranj sodelujeva že pet let. Uspešnost najinega sodelovanja se kaže v mojih rezultatih in upam da bo še dolgo ostalo tako. Vzdušje v klubu je pozitivno, podpore ne manjka.

Kje misliš, da imaš rezerve za še daljše skoke?

Rezerve se skrivajo še v količini in načinu treninga, tehniki, psihološki pripravi in prehrani.

Najbrž lahko potem tudi v kratkem računamo na več kot odlične skoke. Boš v tej sezoni še kaj tekmovala?

V začetku avgusta me čaka svetovno prvenstvo za starejše mladince in mladinke v Caliju, Kolumbiji. Do samega prvenstva se nameravam udeležiti še nekaj pripravljalnih tekem. Po svetovnem prvenstvu bosta sledila počitek in regeneracija. O tekmovanjih v jesenskem času se s trenerjem še nisva pogovarjala.

Pa malce dolgoročnejši cilji?

Za naslednjo sezono si želim nadaljnjega napredka in stopnjevanja rezultatov. Ciljam na nastop na Evropskem prvenstvu za starejše mladinke in mladince naslednje leto in še na kakšen mednarodni miting.

Na atletskih tekmovanjih nizaš odlične uspehe, zraven pa še skrbiš za svojo izobrazbo. Končala si že 2. letnik gimnazije Šentvid – kako usklajuješ šolo in treninge?

Gimnazija Šentvid izkazuje veliko razumevanja za moje športne aktivnosti. S strani profesorjev sem deležna spodbude na športnem in šolskem področju. Občasno imam treninge tudi v dopoldanskem času, takrat mi razredničarka prijazno opraviči izostanek. Usklajevanje je naporno, a sem se po dveh letih že dodobra navadila napornega urnika.