Ob visoki zaposlenosti in tudi odličnih rezultatih gorenjskih gospodarskih služb v lanskem letu pa vse večjo težavo predstavlja pomanjkanje kadrov: podjetja dobivajo naročila, a jih ne morejo realizirati tudi zaradi pomanjkanja kadrov. Znan je primer novega doma za starejše v Žireh, ki ga niso mogli odpreti, ker niso imeli dovolj kadra, čedalje več pa je tudi primerov, ko gostinski lokali prav zaradi pomanjkanja kadra ob koncih tedna ne obratujejo. Podjetja si pomagajo z uvozom delavcev iz tujine, štipendiranjem in tudi promocijo deficitarnih poklicev pri mladih.

Najbolj iskani so čistilci, natakarji, strežniki, vozniki vlačilcev, ...

Delodajalci v Kranju oziroma na območju Urada Kranj, ki deluje v sklopu Območne službe Kranj (drugi uradi so še na Jesenicah, v Tržiču, Radovljici in Škofji Loki) trenutno najbolj povprašujejo po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilcih, strežnikih, gospodinjskih pomočnikih, natakarjih, kuharjih, kuhinjskih pomočnikih, skladiščnikih, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, varnostnikih, delavcih za preprosta dela pri nizkih in visokih gradnjah, prodajalcih, strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego in tudi po tistih, ki so pridobili poklic za zdravstveno in socialno oskrbo na domu.

Na vprašanje, kateri kader pa težko dobi službo na Gorenjskem in so v kategoriji dolgotrajno brezposelnih (v evidenci zavoda na Gorenjskem je namreč skoraj polovica brezposelnih prijavljenih več let), je direktor Uroš Kopavnik razložil, da "brezposelnost ali dolgotrajna brezposelnost ni vezana na profile ali poklicne vsebine, lahko pa jo povežemo z nekompetentnostjo za določena dela oziroma nepripravljenostjo na različna prilagajanja. Torej, službo težko dobijo taki kandidati, ki se niso pripravljeni prilagoditi različnim delovnim situacijam, se priučiti česa novega in pa pokazati veliko mero že motivacije in delovnih ambicij. Če pa so ti pogoji (ki niso neposredno vezani na izobrazbo, poklic, specifične veščine) izpolnjeni, lahko rečemo, da je možnosti in priložnosti zelo veliko, morda več kot kadarkoli prej. Te priložnosti veljajo tudi za tiste iskalce zaposlitve, ki so več kot dve leti prijavljeni na zavodu za zaposlovanje."

Direktor Kopavnik je še izpostavil, da delodajalci iščejo motivirane, zanesljive in fleksibilne kandidatke in kandidate, ne glede na trajanje njihove trenutne brezposelnosti. In to je, kot pravi, dobra novica.

Gorenjske družbe so leto 2021, kot je na nedavni novinarski konferenci povedala vodja kranjske izpostave Agencije RS za javnopravne evidence Zdenka Kajdiž, končale s 46.250 zaposlenimi, kar je 1142 več kot leto pred tem. Najbolj, za skoraj 950, se je povečalo število zaposlenih na področju predelovalne dejavnosti in za 350 na področju gradbeništva.

Pod slovenskim povprečjem

Lanska povprečna mesečna bruto plača je na Gorenjskem znašala 1890 evrov, kar je 124 evrov več kot v letu 2020, vendar 11 evrov manj od povprečne plače zaposlenih v slovenskih gospodarskih družbah. Po tem kazalniku se Gorenjska med regijami uvršča na četrto mesto. Najvišjo povprečno mesečno bruto plačo so prejemali zaposleni v družbah s sedežem v občinah Cerklje na Gorenjskem (2287 evrov), Šenčur (2163 evrov) in Škofja Loka (2021 evrov).

Po debelejši kos kruha vsak dan tudi v Italijo in Avstrijo

Podatka o tem, koliko Gorenjcev, morda tudi zaradi višje plače, dnevno migrira na delo v Avstrijo in Italijo, pa, kot nam je pojasnil direktor Kopavnik, ni. Slovenija ne zbira podatkov o zaposlenih v tujini – to delajo v ciljni državi, tako kot to dela v Sloveniji ZZZS. Na Eurostatu pa ta podatek ni vključen v sistematično zbiranje. "Po občutku, na podlagi subjektivnega opažanja in pogovorov ocenjujem, da v tujini dela in dnevno migrira med štiri do šest odstotkov delovno aktivnih Gorenjcev," je odgovoril Kopavnik.