Pred petimi leti ste prevzeli vodenje kranjske knjižnice. Kako je bilo takrat v knjižnici in kaj ste uspeli izpeljati?

V knjižnici je bilo v prejšnjem času kar precej problemov. Stvar, na katero sem najbolj ponosna in za katero mislim, da sem jo uspela vsaj do neke mere urediti, je to, da se je kolektiv konsolidiral. Poenotili smo se glede nekaterih ciljev, v razmišljanju, v katero smer voditi knjižnico. Seveda je bilo vmes nekaj nesporazumov, različnih mnenj, ampak tisto, kar nam je uspelo, je, da si zdaj upamo na glas povedati, če nam kaj ni všeč oziroma če imamo drugačen pogled na kakšno usmeritev knjižnice in to znamo skomunicirati.

Koliko zadanih ciljev ste uspeli izpeljati v vašem mandatu?

Ko sem prišla v knjižnico v začetku leta 2016, je bila moja prva stvar, ki sem se je lotila, priprava strateškega načrta. Knjižnica ga je sicer že imela, a je bil zelo ohlapen. Skupaj z zaposlenimi smo ga zato konkretizirali. Ko smo lani pregledali cilje, ki smo jih do takrat uresničili, se je pokazalo, da smo jih zelo veliko. Ostalo nam je pravzaprav le nekaj stvari, ki jih ali ni bilo mogoče narediti ali pa smo tekom pogovorov ugotovili, da nek cilj enostavno lahko opustimo. V teh letih smo tako uspeli urediti našo hišo Globus, kjer je bilo treba kar nekaj stvari malce spremeniti, drugače postaviti. Naredili smo precej sprememb, od drugačnega načina dela informatorjev do raznih popravil. Mislim, da so sedaj delovni pogoji kar zadovoljivi. Druga stvar, na kateri smo veliko delali, pa je bila odpiranje Mestna knjižnica Kranj navzven. Prej je bila razmeroma izolirana v tem svojem lokalnem okolju, zdaj pa je odprta tako v slovenski kot mednarodni prostor. Naši sodelavci sodelujejo v različnih skupnih delovnih timih na slovenskem nivoju, močno pa smo se vključili tudi v mednarodne projekte. Predvsem pa smo naredili, vsaj do neke mere, velik premik iz razmišljanja zgolj o knjigah, zbirki v razmišljanje o storitvah za uporabnike. Raziskali smo, kakšne so potrebe, želje uporabnikov in temu precej prilagodili naše dejavnosti.

V zadnjih letih je kranjska knjižnica poznana po številnih zanimivih dogodkih, ki so vedno dobro obiskani. Kako pomembni so ti dogodki za knjižnico, ste zadovoljni z njimi?

Zelo sem zadovoljna. Na področju organizacije dogodkov in prireditev smo res naredili velik korak v smer kvalitete gostov, dogodkov. Sledimo aktualnim dogajanjem, ki se zgodijo v našem prostoru in odreagiramo nanje. Pri ljudeh zelo spodbujamo tudi kritičen način razmišljanja in to ne seveda samo s prireditvami, ampak tudi s spodbujanjem branja, ki je ena glavnih nalog knjižnice.

Kar nekaj projektov je bilo izvedenih v času vašega mandata. Na katere ste še posebej ponosni?

Fokus našega dela smo prenesli, kot sem rekla, izključno iz razmišljanja o knjigah na razmišljanje, kako se približati uporabnikom. V okviru tega smo tako uvedli precej novih storitev, od različnih načinov spodbujanja branja do usmeritve v medkulturnost, saj je Kranj zelo medkulturno mesto in se moramo vsi zelo potruditi, da se bodo priseljenci počutili dobro in se vključili v družbo. Uvedli smo odličen program - družinsko pismenost. Gre za delo z družinami, ne samo z otroki in ne samo na področju branja, ampak tudi spoznavanja različnih tematik. Veliko smo se posvetili zdravstvenim temam. Postavili smo zdravstveni kotiček, redno imamo predavanja, delavnice, predstavitve. Skratka, želeli smo, da bi ljudem knjižnico pokazali kot prostor, kjer se lahko družijo. Ob tem pa smo zelo ponosni tudi na nagrade, ki smo jih prejeli za to naše uspešno delo.

V zadnjem letu je tudi knjižnico zadela epidemija. Kako ste se in seveda se še spopadate s to situacijo?

Po tistem prvem spomladanskem šoku, ko smo knjižnico za dva meseca popolnoma zaprli, smo začeli z distanco spremljati vse nasprotujoče si navodila in ukrepe, ki nam jih politika postavlja. Tako smo od 2. novembra knjižnico odprli do pultov za prevzem naročenega gradiva in tako je ostalo do danes. Zdelo se nam je namreč, da je tako za nas kot uporabnike bolj pametno, da pazljivo izvajamo ukrepe in ne spreminjamo režima odprtosti knjižnice kar naprej.

Kakšne so vaše želje, pričakovanja glede kranjske knjižnice v prihodnje, kaj svetujete svojim naslednikom?

Danes je zelo ključen dan za izbiro mojega naslednika, saj bo kranjski mestni svet glasoval o imenu nove direktorice. Zelo si želim, da bi bila pri tem glasovanju ključna faktorja stroka in poznavanje knjižničarstva. Če me bo nasledila moja pomočnica Maja Vunšek, potem mislim, da bo ubrala eno podobno smer, kot sem jo zastavila, ker smo vseh teh pet let delali tesno skupaj. Želela bi si, da gre knjižnica v smer, da res postane prostor, kjer se ljudje zbirajo, družijo, kjer lahko vplivajo na svoja življenja. Kvaliteta prireditev pa me ob tem ne skrbi, ker kolegica Nina Svetelj res dobro opravlja svoje delo.