Na severnem delu Mestne občine Kranj (MOK) se je ponovno rodila ideja o odcepitvi od kranjske občine in nastanku nove Kokrica-Predoslje. Obsegala bi kraje Kokrica, Predoslje, Britof, Mlaka, Tenetiše, Trstenik, Goriče in Golnik. Med glavnimi pobudniki za ustanovitev nove občine je Stranka za enakomeren lokalni razvoj in podjetnost, ki jo vodi mestna svetnica Barbara Gunčar. »Sredstva za naše krajevne skupnosti so res majhna, evropska sredstva se ne pridobivajo. Našemu delu kraja pripada letno 6 milijonov evrov. Prevelik je prispevek za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), premalo se nameni za gospodarstvo. Za turizem gre predvsem za delovanje Zavoda za turizem in kulturo Kranj in večina gre v center Kranja, center pa je prazen. Gostinci so nezadovoljni, saj se to vidi tudi iz ankete, ki sem jo naredila,« je o glavnih razlogih za ponovno oživitev ideje za novo občino za Žurnal24 povedala Gunčarjeva.

V novi občini naj bi živelo več kot 10.000 prebivalcev, o tem, kje bo njen sedež, pa še niso govorili. Kot nam je povedala Gunčarjeva, bo to del elaborata, ki ga bodo javnosti predstavili v roku dveh mesecev. Glede načrtov morebitne nove občine pa pravi: »Najprej bomo nastavili projekte za EU, saj nova perspektiva prinaša veliko sredstev, verjetno kolesarska in peš pot med vsemi krajevnimi skupnostmi, podpora turizmu, zmanjšali bomo NUSZ, da bomo spodbujali razvoj gospodarstva. Turizem in gospodarstvo bo prioriteta, saj je Brdo premalo izkoriščena priložnost, tudi Predoslje ima veliko priložnosti v povezavi z Britofom. Naredili bomo vrtec na Trsteniku in Golniku, tudi dom starejših, devetletko na Kokrici, projekti bodo enakomerno razporejeni po vseh krajevnih skupnostih. Finančno bomo podpirali  razvoj malih čistilnih naprav, kjer kanalizacije ni. Še bolj ugoden bo komunalni prispevek za kmete. Vsega še nismo dorekli, kot rečeno elaborat še delamo, vse krajevne skupnosti pa bodo vključene, tudi najmanjše kot sta Tenetiše in Goriče.«

Na Mestni občini Kranj so za združevanje

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko smo se približevali Evropski uniji, so se ustanavljale manjše občine. Tedaj je bil na voljo denar za skladen razvoj in je bila tudi manjša občina za krajše obdobje lahko uspešna. Danes se te manjše občine soočajo s težavami, kot so premalo kadra, premajhna sredstva za velike projekte, manjše sofinanciranje, previsoka zadolženost in je sodelovanje z večjimi občinami vse bolj nujno, pa tudi v prid racionalizaciji stroškov.

Na MOK nimajo podrobnejših podatkov o aktivnostih za ustanovitev nove občine, kakor tudi ne o ciljih, namenih in vprašanjih, ki bi jih pobudniki računali rešiti z ustanovitvijo nove občine. Kot pa ob tem poudarja župan Matjaž Rakovec, so vedno za združevanje in ne za razdruževanje: »Lokalna samouprava se razvija v smeri povezovanja in ne delitve občin na še manjše dele. Iz Evropske unije prejemamo jasne znake, da bomo lažje kandidirali za nepovratna sredstva s projekti, ki zastopajo večja območja. Razvite demokracije evropskih držav že imajo dobre izkušnje z združevanjem in racionalizacijo upravnih aparatov. Tudi v Sloveniji že imamo izkušnje z opravljanjem posameznih nalog v skupnih občinskih upravah, v Kranju v medobčinskem inšpektoratu in redarstvu ter skupni revizijski službi. Prav tako ne gre pozabiti na področja komunale, gasilske službe, kulturnih ustanov, večjih športnih objektov, kjer je že sedaj potrebno medobčinsko sodelovanje z manjšimi sosednjimi občinami. Perspektiva je zagotovo prej v povezovanju na ravni regij kot drobljenje sedanjih občin.«

Na kranjski občini ob tem še poudarjajo, da so modeli pridobivanja evropskih sredstev sofinanciranja naravnani na območja z večjim številom prebivalcev, kar bolj ustreza regijam v Sloveniji kot majhnim občinam. V okviru Razvojne agencije Gorenjske, BSC Kranj, gorenjske občine za nepovratna sredstva sofinanciranja vse večkrat kandidirajo s skupnimi programi. »Prepričan sem, da lahko uspešno rešimo potrebe in uresničimo razvojne cilje prav vsake krajevne skupnosti. To smo imeli v mislih, ko smo v program dela med cilje zapisali, da so krajevne skupnosti srca občine ter da bomo vsem 26 krajevnim skupnosti povrnili odvzeto soupravljanje in avtonomijo ter jih obravnavali kot enakovredne partnerje pri načrtovanju razvoja mestne občine. Temu bomo sledili tudi z vzpostavitvijo participativnega dela proračuna za projekte na podlagi njihovih dolgoročnih planov. Računamo ga vzpostaviti s proračunom za leto 2021,« še dodaja župan Matjaž Rakovec.

Do ustanovitve nove občine so zadržani tudi na ministrstvu

Veljavni zakon o občinah določa, da območje občine obsega območje naselja ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Naselij ni mogoče deliti v dve občini. Območje občine se lahko spremeni oziroma nova občina se lahko ustanovi z zakonom, državni zbor pa pred sprejemom zakona razpiše posvetovalni referendum, s katerim se ugotovi volja prebivalcev. Z zakonom, s katerim se ustanovi nova občina se določi njeno območje, ime in sedež, število članov prvega občinskega sveta in druge zadeve, pomembne za konstituiranje občine.

Nova občina mora biti tudi sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev ter izpolnjevati druge naloge v skladu z zakonom in mora imeti najmanj 5000 prebivalcev, razen če gre za ustanovitev nove občine z združitvijo dveh ali več občin. »Na ministrstvu ocenjujemo, da je mreža slovenskih občin zelo razvejana in da je reforma lokalne samouprave zaključena, zato smo do ustanavljanja novih občin zadržani,« so nam ob ideji za ustanovitev nove občine Kokrica-Predoslje sporočili z Ministrstva za javno upravo.