Ekipa gozdarjev Zavoda za gozdove Slovenije, Gozdarskega inštituta Slovenije in arboristov je izmerila in nato potrdila, da je najdebelejša smreka v Bohinju tudi najdebelejša znana smreka v Sloveniji. Premer smreke, ki so jo poimenovali bohinjska kraljica, je 169 centimetrov, visoka je 47 metrov, volumen debla znaša 31,6 kubičnih metrov.
Natančno so prešteli letnice
Gozdarji pravijo, da mora smreka, da postane tako mogočna, kot je bohinjska kraljica, imeti izjemno srečo. Raste na 1300 metrih nadmorske višine, na polici, na strmih pobočjih Mirnikov, kjer ima dovolj vode in hrane, zaščitena pred močnejšimi sunki vetrov in se zaenkrat uspešno bori proti podlubnikom.
Glede na to, da raste na nedostopnem terenu, pa mora imeti tudi srečo, da jo kdo tudi najde. Pozimi jo je prvi po naključju z zgornje postaje žičnice Vogel opazil blejski gozdar Lojze Budkovič. O njej ni bilo na voljo nobenih podatkov. Julija 1993 pa jo je nato Budkovič skupaj z gozdarjem Markom Gašperinom odkril na koncu bukovega gozda na zemljišču Nadškofije Ljubljana. Takrat je prsni premer (premer drevesa na prsni višini - 1,3 metra od tal) smreke znašal 159 centimetrov, in že takrat je bila to najdebelejša smreka v Bohinju.
V letošnjem letu je bil na pobudo gozdarke načrtovalke Lucije Odar ponovno izmerjen prsni premer bohinjske kraljice, ki po novem meri 169 centimetrov. Arborista Rok Kozjek Mencinger in Gašper Finžgar sta na smreko tudi splezala in s pomočjo merilnega traku izmerila njeno višino in premere drevesa po odsekih. Na podlagi teh meritev je bilo ugotovljeno, da je višina smreke 47 metrov, volumen debla pa znaša 31,6 kubičnih metrov. Dr. Jernej Jevšenak iz Gozdarskega inštituta Slovenije je smreki odvzel izvrtek, na podlagi katerega je bilo ocenjeno, da je smreka stara 200 let. Podatki bodo na voljo tudi za nadaljnje dendrokronološke analize Gozdarskega inštituta Slovenije.
Ostala bo na svojem mestu
Bohinjska kraljica je vitalna in glede na svoje dimenzije tudi dobro prirašča, zato gozdarji pričakujejo, da bo njen premer v prihodnosti še zrasel.
V Sloveniji so najdebelejša drevesa zavarovana kot naravne vrednote, register naravnih vrednot pa vodi Zavod RS za varstvo narave. In tako so med zaščitene naravne vrednote državnega pomena vpisali tudi bohinjsko kraljico. To pa pomeni, da bo na tem mestu ostala tudi ko bo odmrla.
O izjemni smreki je Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s Turizmom Bohinj posnel dokumentarni film. Ogledate si ga lahko na facebook strani Zavoda za gozdove Slovenije.