Vzrok, da so si v komunalnem podjetju premislili, je v tem, da je Mestna občina Ljubljana na začetku decembra 2021 objavila namero o gradnji naprave za termično predelavo blata iz komunalnih čistilnih naprav na lokaciji Centralne čistilne naprave Ljubljana. Zato je Komunala Kranj predlagala občinam, v katerih je izvajalec javne službe čiščenja odpadne vode, naj podpišejo pismo o nameri za predajo in prevzem blata iz komunalnih čistilnih naprav v nadaljnjo termično predelavo.

"Zaradi tega dejstva in nizke stopnje ekonomičnosti smo tako do nadaljnjega opustili lastne aktivnosti za izvedbo sušenja blata," so nam danes pojasnili iz Komunale Kranj.

Naložba v sušilnico bi se izplačala v dveh do treh letih

Kot smo poročali, so na Komunali Kranj pred dvema letoma razmišljali o lastni sušilnici komunalnega blata, saj so se izgube pri storitvah odvajanja in čiščenja odplak začele kopičiti, glavni vzrok pa so bile visoke cene odvoza blata. V letu 2020 je namreč Madžarska prenehala sprejemati blato iz slovenskih čistilnih naprav, cena odvoza v Avstrijo pa je narasla za trikrat. V sklopu centralne čistilne naprave v Zarici so tako že začeli načrtovati sušilnico, ki naj bi jo zgradili do poletja 2022, stala pa naj bi okoli 1,5 milijona evrov. V ta namen so tudi izdelali projektno nalogo: skladno z načrti bi količine blata in s tem stroške znižali za dve tretjini, naložba pa je bila pozneje ocenjena na milijon evrov in bi se izplačala že v dveh do treh letih.
Še novembra lani je direktor Komunale Kranj Matjaž Berčon na novinarski konferenci napovedal, da bo nadgradnja dehidracije komunalnega blata z zunanjimi ureditvami čistilne naprave stala 1,25 milijona evrov in naj bi bila končana do junija 2022. Tedaj je tudi pojasnil, da so imeli v letu 2020 na čistilni napravi 3200 ton komunalnega blata. Tega je potem trikrat na teden po ceni, ki je znašala več 200 evrov za tono, potem pa se je znižala, prevzemalo podjetje Saubermacher. Odvažalo ga je v bioplinarno oziroma kompostarno blizu avstrijskega Graza. Če bi torej v Kranju imeli sušilnico, bi bilo tega blata 1000 ton manj.

Vsi ne izpolnjujejo svojih obveznosti

Pereča ostaja tudi problematika prevzemanja mešane komunalne embalaže. Kot je znano, odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, od izvajalca javnih storitev prevzemajo družbe za ravnanje z odpadno embalažo brezplačno in to ne glede na morebitne stroške, ki nastanejo pri nadaljnji predelavi ali odstranjevanju prevzete odpadne embalaže.
Svoje obveznosti so s skladno s koncesijo, ki jim jo je podelila država, izpolnile družbe Dinos, Slopak in Embakom, medtem ko Surovina, Interseroh in Recikel še vedno ne. Sklep o določitvi deležev odpadne embalaže za januar, februar in marec 2022 je objavljen v Uradnem listu št. 197 z dne 17. 12. 2021, so nam dodatno razložili iz Komunale Kranj.

Vlada je sprejela predlog zakona o varstvu okolja, ki naj bi dokončno postavil rešitve za prevzem odpadne embalaže. Ključni namen predloga je spodbujati k zmanjševanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostaviti učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki. Z omenjenim predlogom zakona država prenaša več evropskih določil, med njimi načela krožnega gospodarstva, »onesnaževalec plača« in »proizvajalčeva razširjena odgovornost«. Z novim zakonom se rešuje problem kopičenja kupov odpadne embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij, poudarjajo na Komunali Kranj.

Predlog zakona postavlja nove temelje za učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem, v katerem je zajeta tudi odpadna embalaža. V ta namen predlog zakona za vsak masni tok odpadkov določa le eno neprofitno organizacijo, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike.