Avtorica razstave Marija Kos, profesorica zgodovine, zaposlena v Gorenjskem muzeju, je pojasnila, da so v prvih povojnih letih v Sloveniji udarniško zgradili številne zadružne domove, planinske, kulturne, dijaške, stanovanjske in druge javne objekte, v industrijski proizvodnji pa organizirali udarniška tekmovanja po brigadnem sistemu.
Razstavo, izšel pa bo tudi katalog, je pripravila na osnovi gradiva, ki ga hrani Gorenjski muzej. Gre za izpovedi nekdanjih brigadirjev in brigadirk z Gorenjskega, ki so bodisi delali v Sloveniji bodisi v drugih krajih tedanje Jugoslavije, pa tudi pisem, propagandnega gradiva in časopisnega gradiva Gorenjski glas. Precej tega gradiva, ki so ga darovali občani Gorenjskemu muzeju, je v slabem stanju. Večina udarniških fotografij, predstavljenih na razstavi, je bila objavljena v Gorenjskem glasu.
Udarniške akcije so potekale tudi pozneje, ne le prvo desetletje po 2. svetovni vojni. Za prvi dve petletki pa je značilno, da se je skorajda povsod delalo udarniško in da ni bilo denarja in tudi ne ustreznega orodja.
"To je bil čas evforične graditve nove države, revolucionarnih sprememb, zaznamovan z izjemno delavno generacijo, sposobno velikih žrtev. Udarniško delo je zajelo večino prebivalstva, zlasti mladino in delavski razred, delovne brigade so odhajale na gradbišča po Sloveniji in Jugoslaviji, industrijski delavci so tekmovali v preseganju proizvodnje. V umetnosti so bila edina sprejemljiva in cenjena dela tista, ki so nosila ideološka in poučna sporočila," poudarja Marija Kos.
Naj kot zanimivost navedemo, da so tudi tovarno Planika v Kranju leta 1948 gradili udarniško, in sicer kar bodoči zaposleni.
Na fotografiji, ki jo tudi objavljamo, so brigadirji, večinoma smučarski navdušenci, člani smučarskega kluba Udarnik iz Kranja. In sicer je fotografijo posnel leta 1949 Mirko Križnar na gradbišču smučarskega doma na Sv. Joštu nad Kranjem. Fotografijo hrani Gorenjski muzej. Po dosegljivih podatkih je pri gradnji sodelovala tudi Slavica (Slava) Zupančič s Primskovega pri Kranju, ki je kot prva Slovenka tekmovala na zimskih olimpijskih igrah leta 1956 v Cortini d’Ampezzo, v 50. in v začetku 60. let pa je bila najboljša in vsestranska slovenska oziroma jugoslovanska smučarka.
Na fotografiji je brigadirski našitek udeleženca 1. kranjske mladinske delovne brigade France Prešeren pri gradnji ceste bratstva in enotnosti. Hrani ga Gorenjski muzej.
Razstavljene bodo tudi izvirne brigadirske izkaznice, pohvale in priponke.
Razstavo v Prešernovi hiši (Prešernova 7) bo 7. aprila ob 19. uri odprl Janez Černe, podžupan Mestne občine Kranj. Ogledati si jo bo mogoče do 12. junija 2022, in sicer od torka do nedelje med 10. in 18. uro. V galerijskih prostorih je še vedno obvezna uporaba zaščitne maske, opozarjajo iz Gorenjskega muzeja.
Adamič ti si budalo in daj si žico okoli vratu,da ti ne bo treba pisat bedarije na kvadrat!
Kdor pa ni hotel pa je z žico na rokah končal v breznu Slovenskih jam. Partizani so vse drugače misleče …
Res to je bila generacija ,ki je povezovala ljudi vseh narodnosti . Legende .