V odgovoru, ki ga je pripravilo ministrstvo za kulturo, je navedeno, da je bil v zvezi z zbirko kipov s posestva Brdo organiziran strokovni posvet, na katerem so strokovnjaki med drugim izpostavili celovitost dediščine posestva Brdo z gradom, pripadajočimi objekti in parkovno ureditvijo posestva, katere del je tudi umetniška zbirka kipov iz različnih obdobij. Zbirka kipov je povezana z njihovim zgodovinskim kontekstom, družbeno recepcijo in razumevanjem dediščine iz obdobja slovenske novejše zgodovine.
Zbirka kipov je bila del parkovne ureditve posestva
V park posestva Brdo so bila v različnih obdobjih umeščena kvalitetna umetniška dela več uveljavljenih avtorjev, predvsem iz obdobja po 2. svetovni vojni. Njihova postavitev je povezana z različnimi okoliščinami prvenstveno s protokolarnimi nameni. Nekatere skulpture so bile postavljene na več lokacij, preden so bila postopoma umeščena na posestvo. Na posestvu je zbirka kipov postala pomemben sestavni del parkovne ureditve protokolarnega posestva, ki je kot celota pomembna nacionalna kulturna dediščina.
Del danes razdeljene zbirke kipov je bil pred dvema letoma brez jasne strokovne utemeljitve in mimo veljavnih zakonskih postopkov in soglasij prenesen v Pivko. Tam je del te zbirke na ogled v odprtih depojih državnih muzejev v kompleksu Parka vojaške zgodovine. Del zbirke kipov je danes še vedno na posestvu Brdo, kar zgolj potrjuje politično dimenzijo tega arbitrarnega posega.
Kipi od svojega nastanka še niso bili deležni ustrezne konservatorsko-restavratorske obravnave, kar so protagonisti njihove odstranitve predstavljali kot ključni razlog za njihov prenos. So v slabem materialnem stanju in zahtevajo ustrezno strokovno obravnavo. Potreba po izvedbi restavratorskih del je bila torej le izgovor za arbitrarni prenos kipov. Ta niso bila izvedena, obenem pa je nezavarovan in povsem nestrokoven prevoz v Pivko kipe še dodatno resno ogrozil.
Ob prenosu kipov ni bil predhodno izdelan konservatorsko-restavratorski projekt, ki bi bil podlaga za strokovno in utemeljeno odločanje o njihovi postavitvi na morebitni drugi lokaciji. Strokovna razprava na posvetu je potrdila, da je bil s prenosom in razdelitvijo zbirke kipov okrnjen kulturni spomenik državnega pomena posestva Brdo pri Kranju, da je bila celovitost parkovne ureditve posestva porušena in da so posegi še dodatno ogrozili že sicer ogrožena umetniška dela. Ker so bili s tem posegom kršeni tudi veljavni predpisi, med drugim določila Zakona o varstvu kulturne dediščine, menimo, da je vrnitev umetniških del na posestvo Brdo utemeljena. Ob vključevanju strokovne in širše javnosti predlagamo vrnitev kipov po dokončanem strokovnem pregledu stanja umetnin in po opravljenih konservatorsko-restavratorskih posegih. Temu naj sledi strokovna odločitev o primerni postavitvi na podlagi projekta ureditve parka, ki bo upoštevala tudi strategijo upravljanja protokolarnega posestva Brdo pri Kranju.
Spomenik maršalu Titu je ena od skulptur v zbirki in kot tak sestavni del parkovne ureditve protokolarnega posestva. Bronasta celopostavna figura maršala v vojaškem plašču na nizkem kamnitem podstavku je odlitek kipa A. Augustinčića iz leta 1948. Kip je bil leta 1961 postavljen pred Muzej revolucije, današnji Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Parku Tivoli, kjer je stal nad stopniščem v osi glavnega vhoda muzeja in bil leta 1983 razglašen za zgodovinski spomenik občine Ljubljana. Leta 1991 je bil umaknjen v skladišče in nato prestavljen na posestvo Brdo. Kip je dejansko edini izmed prenešenih kipov s posestva, ki je v lasti Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije oziroma je vpisan v njegovo inventarno knjigo, medtem ko si je ostale kipe ob prenosu muzej tako rekoč prisvojil.
Spomenik maršala Tita sodi v park posestva Brdo
Stališče Ministrstva za kulturo do spomenika maršala Tita se ne razlikuje od stališč do drugih umetniških del in tako kot drugi kipi, ki so bili sestavni del parkovne ureditve posestva, zahteva strokovno obravnavo, je še poudarjeno v odgovoru.
Kot pomemben del zbirke kipov s posestva Brdo pri Kranju tudi spomenik maršalu Titu po našem mnenju sodi v parkovno ureditev protokolarnega posestva in ga ni smiselno arbitrarno izdvajati od ostalih kipov.
Kot pri ostalih odločitvah namerava Ministrstvo za kulturo tudi pri bodočih odločitvah o umestitvi umetniških del na posestvu Brdo, le-te prepustiti za to pristojnim strokovnim institucijam, ob vključevanju in v dialogu s strokovno in širšo javnostjo. Želimo, da pri tem svoje delo za to pristojne institucije in strokovnjaki opravijo avtonomno, z vso svojo strokovno integriteto, ker je to edina pot do kakovostnih in trajnih rešitev.
V tem trenutku na podlagi izvedenega strokovnega posveta na Ministrstvu za kulturo potekajo intenzivna usklajevanja med Muzejem novejše in sodobne zgodovine, Javnim gospodarskim zavodom Brdo in Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki so usmerjena v restavratorsko in konservatorsko obravnavo poškodovanih kipov in njihovo vrnitev na posestvo Brdo, v skladu s projektom ureditve posestva, v naslednjih mesecih, je še navedeno v odgovoru vlade na poslansko vprašanje.
Odprto pismo predsedniku vlade
Danes se je že odzval nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman. STA je poročala, da je Dežman na premiera Roberta Goloba naslovil odprto pismo. V njem je zapisal, da je izjava vlade "polna trditev, ki temeljijo bolj na verski vnemi kot dokazanih dejstvih", ter sprašuje, kateri predpisi naj bi bili kršeni pri postavitvi depoja na prostem Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Pivki.
Zapisal je tudi, da je v kulturno-varstvenih pogojih zahtevano, da investitor pridobi restavratorsko-konservatorski program. Ta program je pripravljen in je bil javno predstavljen, sredstva za izvedbo tega programa pa restavratorskemu centru zagotovi ministrstvo za kulturo.
Kot lažnivo je označil trditev, da naj bi Muzej novejše zgodovine Slovenije kipe, razen spomenika maršalu Titu, "ob prenosu tako rekoč prisvojil". Po njegovih besedah je dejstvo, da so bili kipi z ustreznimi pogodbami med JGZ Brdo in Muzejem novejše zgodovine Slovenije preneseni v omenjeni muzej.
Trditev, da naj bi bili kipi ob prevozu v Pivko ogroženi, po njegovih besedah "prav tako nima podlage v dejstvih".
Predvsem pa je bila, kot je zapisal Dežman, postavitev depoja na prostem v programu Muzeja novejše zgodovine Slovenije za leto 2022. Da je bilo s programom vse v redu, je potrdilo tudi ministrstvo za kulturo že pod ministrico Asto Vrečko, ki je odobrilo programirana sredstva za postavitev. Tudi svet novega Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je potrdil poročilo o delu Muzeja novejše zgodovine Slovenije v letu 2022.
Jože Dežman predlaga premieru Golobu, da "trditve, ki nimajo podlage v resničnosti", iz vladnih dokumentov črta in nato ukrepa na podlagi dejstev.
...kipi niso del posestvai niti grad ni del revolucijel, vse je zlagano!
Vsa ta kmetavzarija ne spada k slogovnim fasadam in v razkošne aristokratske parke, to sodi v propadle fabrike kot je …
Edino pravilno. Mislim, da so (vsaj nekateri) Slovenci edini narod bivše države, ki se sramuje tega, da so bili partizani …