Tina Bremež iz Urada za družbene dejavnosti in Janez Zelnik, predsednik Medobčinskega društva invalidov Kranj, sta na nedavni okrogli mizi, na katero je prišlo 20 ljudi, uvodoma pojasnila, da so si prizadevali pridobiti čim več mnenj, predlogov in pobud in s tem spodbuditi aktivnosti, ki bi pripomogle k večji kakovosti življenja v občini. Tako so spraševali institucije, ali so dostopne za gibalno ovirane, kako komunicirajo s strankami in ali imajo na voljo pripomočke, kje so pomanjkljivosti ... Dostope do objektov bi lahko postopno urejali ob rekonstrukcijah in obnovah, težave pa bodo, če so denimo objekti pod spomeniškim varstvom. Nedostopna je denimo Mestna hiša in tudi vse cerkve v Kranju (izjema je župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev, ki je dostopna invalidom).
V načrtu je med drugim prilagoditev spletne strani Mestne občine Kranj slepim in slabovidnim, na spletu bodo tudi osveščali javnost o potrebah invalidov in tudi vzpostavili forum, ki bo namenjen invalidom.

Po oblikovanju akcijskega načrta in njegovem sprejetju bo njegovo uresničevanje in seveda tudi, kako bi ga bilo dobro nadgraditi, spremljal Svet za invalide. O vsem tem pa bo redno poročal mestnemu svetu.

Iz predlaganih ukrepov, spisani so v tabeli na enajstih straneh, in tudi iz razprave na okrogli, je bilo mogoče razbrati, da je akcijski načrt po eni strani zelo ambiciozen, po drugi strani pa da nekateri projekti že tečejo. "Akcijski načrt je sanjski, vprašanje je, če se bodo ti ukrepi uresničili," je dejal Lojze Tomaževič iz Zveze Sonček. Enako je menila tudi Mojca Selak, Društvo paraplegikov Gorenjske, in se zavzela, da bi morali nujno opredeliti, kateri ukrepi so prednostni, saj se vseh naenkrat, potem ko bo akcijski načrt sprejet, ne bo dalo uresničiti, čeprav je napisano da se bodo uresničevali v obdobju do leta 2024.

Posebna tema v akcijskem programu je zaposlovanje invalidov, zato so z urada za družbene dejavnosti naslovili prošnjo za sodelovanje tudi na gospodarsko zbornico, ki bi z ozaveščanje delodajalcev lahko odigrala pomembno vlogo. A od tam, kot je bilo razumeti, doslej še ni bilo pričakovanega odziva. V mestni upravi, kot je pojasnila Tina Bremež, nihče ne obvlada znakovnega jezika, trenutno imajo zaposlenega enega invalida, zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, pa zaposlujejo invalide preko javnih del, kar pa, kot je dejala, ve, da ni dolgoročna rešitev.

Delodajalci že poznajo ugodnosti

Svetovalka Manja Smisl Čufar z Zavoda za zaposlovanje je dejala, da je njihov urad v Kranju dostopen gibalno oviranim in navedla, da invalide vključujejo v programe aktivne politike in z izobraževanji povečujejo njihove možnosti za zaposlitev. Glede ozaveščanja delodajalcev je med drugim razložila, da so že organizirali zaposlitveni dan, a je bil odziv takrat porazen. Zelo so se trudili, da jih je prišlo na srečanje sedem. A vsi ti so že zaposlovali invalide in so poznali vse ugodnosti in spodbude ter na novo niso nikogar zaposlili. Trenutno je samo na območju Mestne občine Kranj prijavljenih na zavod za zaposlovanje 148 delovnih invalidov, med njimi tudi dve mladi ženski na vozičkih. "Invalid ni poklic. In delodajalci so zelo dobro sezananjeni o tem, kakšne ugodnosti lahko pridobijo, če zaposlijo invalida. A se vse ustavi, ko je treba prilagoditi delovno mesto," je opozorila Manja Smisl Čufar.

Iz praktičnih razlogov "so se zaprli v svoj sistem"

O tem, da so invalidi neodzivni, čeprav imajo izobraževanja, ki so primerna zanje, in preventivne programe, je spregovorila predstavnica Centra za krepitev zdravja, ki deluje od leta 2019 v sklopu Zdravstvenega doma Kranj. Običajno je, da bolnika s težavami v naš center usmeri referenčna sestra, a očitno so pri tem ovire.
Podobno opažajo, kot je dejala Damjana Mustar, tudi v Mestni knjižnici Kranj, kjer imajo na voljo veliko zvočnih knjig in ustreznega gradiva, urejen dostop in tudi zaposleni so se izobraževali, tako da bi znali ustrezno ravnati oziroma komunicirati ...  

Mojca Selak je glede neodzivnosti opozorila, da se vzrok navajenost, kajti ljudje se usmerijo tja, kjer že tradicionalno dobijo neko storitev. "Sama dostopnost še ne zagotavlja odziva ciljne populacije in to, da je knjižnica vzpostavila v zadnjih 10 letih fond, ki naj bi ga uporabljali, medtem ko imajo v svojih društvih te možnosti že 50 let," je dejala. Na opombo, da bi si invalidi denimo z obiskom knjižnice oziroma v okolja, za katera mislimo, da so zdrava, popestrili dan, pa je opozorila, da je to okolje, ki jim ni domače, in to predstavlja v resnici velik stres ...

Lojze Tomaževič je pritrdil razmišljanju Mojce Selak in dodal, da se več desetletij invalidom ni posvečalo toliko pozornosti, tako da so se ti iz praktičnih razlogov zaprli v svoj sistem. Opozoril je, da je mobilnost še vedno velik problem: kako priti od doma do mesta in nato domov. Javni prevoz bi moral biti 10 let po sprejemu zakona o izvrševanju možnostih invalidov, to je od septembra 2020 naprej, dostopen za invalide, a temu ni tako. Jasno je, da multinacionalka zaradi nekaj ljudi, ki se želijo voziti z vozičkom, ne bo vzpostavljala novega voznega parka. Vsi novi avtobusi so bolj ali manj opremljeni, vendar manjka komunikacija ... Ljubljana ima to rešeno, pokličejo, to prakso bi morala v Kranju uvesti tudi Arriva, smiselno pa bi bilo to izvesti v povezavi s sosednjimi občinami. Ni dovolj torej, da je na voljo nekaj avtobusov, ki se lahko znižajo, je poudaril in dodal, da so invalidi v enaki zagati kot vsi starejši, ki se težko gibljejo.

V nadaljevanju je bilo slišati, da ima vsaka invalidska organizacija v Kranju vsaj en ali dva kombija in da se je v preteklosti že govorilo o tem, da bi bilo smiselno imeti zaradi boljše izkoriščenosti vozil enoten vozni park. Kakorkoli, ostri robniki ali visoke stopnice niso težava samo za invalide, ampak tudi druge, zato je potrebno razmišljati o tem, da imamo ljudem prijazno okolje, je še dejal Tomaževič.  

O težavah gluhih, ki imajo zakonsko pravico do tolmača, je spregovorila sekretarka Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris Kranj Zlata Crljenko. V epidemiji covida, ko je nujno nositi zaščitne maske, so gluhi, ki jim je branje z ustnic in opazovanje mimike sogovornika bistveno za osnovno komunikacijo, ostali brez informacij. In še vedno je težko, tudi ta trenutek, ko vsi navzoči nosite zaščitne maske," je na pogovoru o večji kakovosti življenja invalidov opozorila Zlata Crljenko, ko je tolmačila (nosila je vizir) za štiri navzoče gluhe oziroma naglušne.