Nove občine (še) ne bo
Leto 2021 se je v Kranju začelo z javnim govorjenjem o odcepitvi severnega dela Kranja in ustanovitvi nove občine. Med glavnimi pobudniki za ustanovitev nove občine je Stranka za enakomeren lokalni razvoj in podjetnost, ki jo vodi mestna svetnica Barbara Gunčar. »Sredstva za naše krajevne skupnosti so res majhna, evropska sredstva se ne pridobivajo. Našemu delu kraja pripada letno 6 milijonov evrov. Prevelik je prispevek za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, premalo se nameni za gospodarstvo. Za turizem gre predvsem za delovanje Zavoda za turizem in kulturo Kranj in večina gre v center Kranja, center pa je prazen. Gostinci so nezadovoljni, saj se to vidi tudi iz ankete, ki sem jo naredila,« je o glavnih razlogih za ponovno oživitev ideje za novo občino za Žurnal24 v začetku lanskega leta povedala Gunčarjeva.
Iniciativi S Kranj je prisluhnila poslanka Mateja Udovč, ki je v parlamentarno proceduro s podpisom poslank in poslancev koalicije vložila odlok o razpisu posvetovalnega referenduma za ustanovitev občine Golnik. Udovčeva je poudarila, da je sama proti drobljenju lokalne samouprave, je pa za to, da se prebivalci odločijo sami o tem, kje bi radi živeli. Poslanke in poslanci ji na seji niso dali podpore, saj jih je večina glasovala proti izvedbi posvetovalnega referenduma. V Iniciativi S Kranj sicer še niso vrgli puške v koruzo in nadaljujejo z aktivnostmi za ustanovitev nove občine Golnik.
Zelena luč za Poslovno cono Hrastje
Mestni svet Mestne občine Kranj (MOK) je dokončno sprejel Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Poslovno cono Hrastje. Na območju bo dobrih 18 hektarjev zemljišča namenjeno za proizvodno-poslovno dejavnost. MOK je že začela z odkupi zemljišč za novo cesto. Območje je razdeljeno na funkcionalne celote, ki se stopnjujejo od poudarjeno poslovne in trgovske dejavnosti do proizvodnih, skladiščnih in storitvenih dejavnosti.
Prebivalce Hrastja ob vsem tem še posebej skrbi, da se bo z vzpostavitvijo poslovne cone precej povečal promet, predvsem tovorni. »Mestna občina Kranj ne bo dopustila prevoza tovornega prometa skozi Hrastje. Vse bomo preusmerili na severno regionalno cesto Šenčur-Kranj,« ob tem zagotavlja kranjski župan Matjaž Rakovec.
Del Kranja dokončno bogatejši za sodobno komunalno ureditev
Po dobrih dveh letih so se konec maja zaključila terenska dela pri izgradnji celovitega sistema odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, s katerim bodo več kot 2.600 prebivalcem Britofa, Orehovelj, Predoselj in Mlake pri Kranju zagotovili pogoje za čisto in zdravo okolje in s tem tudi višjo kakovost bivanja. Celotna investicija je ocenjena na 16,5 milijona evrov. Slab milijon je prispevala država, iz Kohezijskega sklada Evropske unije pa je občina pridobila dobrih 5,6 milijona evrov. Razliko do polne vrednosti projekta je krila MOK z lastnimi sredstvi.
V okviru projekta so zgradili kanalizacijsko omrežje v skupni dolžini dobrih 17 kilometrov in 5 črpališč odpadne vode. MOK je ob tem na trasi novozgrajene kanalizacije z lastnimi sredstvi obnovila tudi vodovodno omrežje v skupni dolžini dobrih 15 kilometrov, obnovila in dogradila več kot 13 kilometrov meteorne kanalizacije in slabih 6 kilometrov javne razsvetljave. Ob tem so v Britofu zgradili še povezovalni pločnik v skupni dolžini 250 metrov.
Kje bo stala nova regijska bolnišnica?
Potreba po novi regijski bolnišnici na Gorenjskem je znana že več let. So se pa v letu 2021 nadaljevali prepiri, kje bo nova bolnišnica stala. Želijo si jo namreč tako na Jesenicah kot tudi v Radovljici in Kranju. Za lokacijo v Radovljici je bila leta 2017 izdelana prostorsko programska preveritev, s katero je seznanjena tudi vlada. Tudi na Jesenicah vztrajajo, da mora bolnišnica ostati pri njih. »Vprašanje nove bolnišnice ni le prostorsko vprašanje, je predvsem zdravstveno vprašanje, pa tudi socialno, politično, razvojno, ekonomsko in kadrovsko vprašanje, skratka gre za kompleksno vprašanje, ki se nanaša na različna področja,« je med drugim povedal jeseniški župan Blaž Račič. Lokacijo za novo bolnišnico pa ponujajo tudi v Kranju, kjer sicer poudarjajo, da pri odločitvi zaupajo stroki.
So pa župani enajstih gorenjskih občin podpisali pismo podpore za širitev regijske bolnišnice v Mestni občini Kranj. V pismu so izrazili tudi podporo in zahtevo, da se v prostorih obstoječih gorenjskih bolnišnic, to so Splošna bolnišnica Jesenice, Psihiatrična bolnišnica Begunje, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik ter Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, še naprej ohranjata in razvijata sekundarna in terciarna javna zdravstvena dejavnost. Hkrati spodbujajo ohranitev in razvoj Fakultete za zdravstvo Angele Boškin v Občini Jesenice.
O gorenjski bolnišnici so se ob obisku vlade na Gorenjskem župani Jesenic, Radovljice in Kranja na delovnem kosilu pogovarjali tudi s predsednikom vlade Janezom Janšo in ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem. Kranjski župan Matjaž Rakovec je ob tem dejal: »Izredno sem vesel glede odkritega pogovora o gorenjski bolnišnici. Denar je pripravljen, sedaj bo narejena primerjalna analiza in videli bomo, katera občina najbolj ustreza. Zelo pomembna pa je tudi časovna komponenta. Predsednik vlade je to jasno povedal in mislim, da je Kranj tukaj v prednosti.«
Zaživel prvi Center trajnostne mobilnosti na Gorenjskem
Mestna občina Kranj v zadnjih letih precej pozornosti namenja trajnostni mobilnosti. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja so tako maja odprli enega njenih pomembnejših stebrov Center trajnostne mobilnosti, ki je prvi na Gorenjskem.
Center trajnostne mobilnosti je občina postavila na cestnem otočku med Planino 1 in 2. Gradnja se je začela leta 2019, projekt pa je bil vreden dobrih 600.000 evrov. Sodobno zasnovan etažni objekt ima skupno površino nekaj več kot 173 kvadratnih metrov, streho objekta pa so ozelenili. Gre sicer za zadnje dejanje projekta izgradnje kolesarskih povezav 1-6. Celoten projekt je bil vreden dobra 2 milijona evrov, od tega so večino sredstev pridobili od Evropske unije in države.
Lepša prihodnost tudi na področju izobraževanja
Mestna občina Kranj je po pridobitvi spremembe gradbenega dovoljenja za vrtec v Bitnjah konec februarja podpisala pogodbo za izvedbo del s podjetjem TIPO investicijske gradnje. Tako se je končno lahko v Bitnjah začela gradnja novega vrtca s tremi oddelki in telovadnico. Ta je sedaj že postavljen, čaka pa le še na uporabno dovoljenje. Vrednost investicije je 1.500.000 evrov, od tega je občina slabih 200.000 evrov dobila iz EKO sklada, saj je vrtec skoraj ničenergijski.
Po dolgih letih propadanja degradiranega objekta na Cankarjevi ulici v starem mestnem jedru Kranja, kjer je nekoč domovala srednja gradbena šola, se bo začela njegova prenova. Projekt je vreden okrog 2 milijona evrov. Država in Evropska unija sta zanj prispevala okrog 1,5 milijona evrov, občina pa je primaknila še okrog 500.000 evrov. Stavba bo celovito prenovljena in reaktivirana. V njej bo dodatne prostore dobila Glasbena šola Kranj, poleg tega pa še Javni sklad za kulturne dejavnosti.
Pri Osnovni šoli Staneta Žagarja Kranj pa so lani končno zabrneli gradbeni stroji. Predvidoma še letos bodo tako lahko končno dočakali dolgo pričakovano novo telovadnico, učilnice in večnamenski prostor.
Osmim samostojnim kranjskim osnovnim šolam pa se je letos pridružila še ena. Dotedanja Podružnična šola Center se je namreč odcepila od matične Osnovne šole Simona Jenka. Poimenovali so jo po znamenitemu Kranjčanu Janezu Puharju, prvemu slovenskemu fotografu in izumitelju ene od metod fotografije na steklo.
Vlaganja v kranjski biser se lahko začnejo
Kranjski mestni svetniki so po 13 letih potrdili občinski podrobni prostorski načrt za kanjon Kokre. V okviru prostorskega načrta je predvidenih kar nekaj obnov in tudi novogradenj. Med drugim so predvideni novi vstopi v sam kanjon, uredili bodo obstoječe pešpoti in dostope do reke ter dodali nekatere nove. Zgradili bodo dva nova mostova. Prvi bo povezal Planino in Pungart, drugi pa se bo navezal na Ulico Rudija Šelige. Ob tem bosta zrasli še dve novi brvi za pešce. Prva bo kot nadaljevanje »Nemške poti«, druga pa med Kokrškim mostom in predvidenim mostom na Pungart.
Prostorski načrt predvideva tudi obnovo že obstoječega naravnega kopalnega območja na Dolu. Ob tem bodo uredili tudi odprte zelene površine na robu poplavnega gozda, ki bodo med drugim namenjene za piknik površine. Pozabili niso niti na najmlajše, saj je predvidena ureditev otroškega igrišča iz naravnih materialov. Uredili bodo tudi dodatna parkirna mesta za obiskovalce, razgledišče, prenovili in rekonstruirali vodne objekte v območju obstoječega Elektro energetskega objekta. Predvidena je tudi postavitev balvanskega plezališča ter športnih elementov za vadbo.
V kanjonu bo zrasel tudi večnamenski objekt z gostinskim lokalom, javnimi sanitarijami, prostorom za potrebe predstavitve samega kanjona in občasnih razstav ter dogodkov. Pri tem bodo upoštevali sonaravne smernice in primerno vključitev v zavarovan prostor, tudi z ureditvijo zelenih površin ob samem objektu.
Mestna knjižnica Kranj in Prešernovo gledališče dobila novo vodstvo
Lani sta dve pomembni kranjski kulturni ustanovi dobili novo vodstvo. Po enem mandatu se je od vodenja Mestne knjižnice Kranj poslovila Breda Karun. V njen stolček je sedla Maja Vunšek. Ima vodstvene in organizacijske sposobnosti. Pozna vsa področja dela, ki se izvajajo v splošni knjižnici. Zadnja leta je bila tudi pomočnica trenutne direktorice kranjske knjižnice. V programu razvoja je omenila področja zakonskih podlag, programska izhodišča, organizacijsko kulturo in upravljanje, finančno upravljanje. Med razvojnimi cilji je izpostavila knjižnico kot aktivni dejavnik v okolju, notranjo organizacijo, delovanje in mreže, zbirko ter storitve za danes in jutri.
Po desetletju vodenja Prešernovega gledališča Kranj pa se poslovila tudi Mirjam Drnovšček. Na direktorskem stolčku jo je zamenjal Jure Novak, ki je po izobrazbi režiser. Med drugim je bil umetniški vodja Gledališča Glej, vodi lastni zasebni zavod Poza ter je ustanovni član in podpredsednik Društva gledaliških režiserjev. Tri leta je bil tudi redni kolumnist Dela. Ob tem je režiral več uspešnih predstav.
V Kranj vabi nova turistična atrakcija
Vlada je cerkev svetega Kancijana v Kranju razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Spomenik ima izjemen kulturni pomen kot pomembna zgodovinska lokacija, mestna prostorska dominanta in izjemna poznogotska dvoranska cerkev, primerljiva s sočasnimi dvoranskimi cerkvami v srednji Evropi.
V osemkotnem prostoru zvonika cerkve, nad šestimi velikimi cerkvenimi zvonovi, od slovenskega kulturnega praznika tudi melodično igra deset malih bronastih zvonov. Obiskovalci Kranja lahko vsako uro prisluhnejo drugi melodiji, ki jih odzvanja novo zvonovje. Zjutraj, ob 7.30 se prvič oglasi z napevom »Je angel Gospodov«, dan pa zaključi ob 21.30 s priljubljeno pesmijo »Angelček varuh moj«. Vmes lahko poleg cerkvenih pesmi slišimo tudi nekatere druge, med drugim Zdravljico, Odo radosti, Slovenija, od kod lepote tvoje, Prelepa Gorenjska, Oj Triglav moj dom, Po jezeru bliz' Triglava, Slovenec sem.
Od septembra pa si je lahko to zvonovje možno ogledati tudi pobliže, saj je po novem omogočen vzpon na sam zvonik. Obnova notranjosti več kot 60 metrov visokega zvonika se je začela že konce leta 2019, obiskovalci pa se po strmem stopnišču, ki ima 163 stopnic, lahko povzpnejo nad obnovljene zvonove in stopijo na razgledno ploščad, ki z višine 40 metrov nad mestom nudi veličasten razgled. Za skoraj 600 let starimi zidovi se obiskovalcu razkrivajo arhitekturne in zgodovinske zanimivosti cerkve.
Mestna občina Kranj ima novo zastavo
Kranjski mestni svetniki so lani potrdili novo občinsko zastavo. Zastava MOK se po dolžini deli na dve po velikosti enaki barvni polji, zgoraj je bele, spodaj je rdeče (bordo) barve. Na sredini pa je po novem grb. Grb MOK ima obliko zgodnjerenesančnega ščita z obojestranskim plitvim rezom bočne strani, kobaltno-sivo-črnim poljem in orlom z razprtimi krili in na desno obrnjeno glavo. Orel je cinober-rdeče barve. Osnova za figuro orla, dimenzijska razmerja, obliko ščita in barvno kombinacijo je zgodovinski grb s pečatnika iz leta 1530.
Tudi Kranj je zaznamovala epidemija
Tudi kranjsko občino pa je tudi leto 2021 zaznamovala epidemija koronavirusa. Pozitivne novice so tudi v Kranju prišle v začetku leta, saj se je tudi v Kranju začelo težko pričakovano cepljenje. Cepljenje je sprva potekalo v avli Mestne občine Kranj, nato pa so ga preselili v telovadnico v kranjski vojašnici. Tudi v Mestni občini Kranj pa je do danes precepljenost prebivalcev nižja od željene.
Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. Prvi mesec sem od Googla doma …