Glasbena šola Kranj je bila kot društvo ustanovljena na ustanovnem sestanku 21. septembra 1909 v telovadnici Gimnazije Kranj. Prve težave je povzročalo pomanjkanje učnih moči in prostorov. Glavni predmeti so bili zborovsko petje, klavir, violina in glasbena teorija. Prvo leto se je vpisalo čez sto učencev. Največ jih je hodilo k petju, medtem ko se je za klavir in violino prijavilo manj učencev, saj so potrebovali lasten inštrument, kar pa je bilo s tehničnega vidika težko. Namen šole je bil mladino usposobiti za nastopanje na produkcijah in koncertih. »Od tistih skromnih začetkov je več kot stoletni razvoj kranjske glasbene šole najbolj zaznamoval skladatelj, dirigent, učitelj, ravnatelj in organizator Peter Lipar. Na njenem čelu je bil več kot 30 let. Z izvrstnim godalnim orkestrom in zametkom simfoničnega orkestra je že presegel ozke meje takratne glasbene pedagogije in umetnosti. Za njim so šolo vodili še Alojz Ajdič, Liljana Kunst Dolgan, Marja Ashamalla, Franc Križnar, Lučka Tičar in Peter Škrjanec. Ta je podobno nadgradil umetniškost poslanstva sicer praviloma in večinsko naravnane pedagoške in vzgojne funkcije šole. Ne le kot ravnatelj, predvsem kot diplomirani muzikolog, pianist in dirigent je s svojim zlasti dirigentskim poslanstvom in uspehi skupaj s predanimi pedagogi dvigal raven šole več kot 20 let v vseh pogledih,« je ob 111-letnici kranjske Glasbene šole zapisal nekdanji ravnatelj muzikolog dr. Franc Križnar.

22 različnih inštrumentov, petje in balet

V letošnjem šolskem letu Glasbeno šolo Kranj obiskuje 725 učencev, zaposlenih pa je skupno 52 profesorjev glasbe (instrumentalistov), petja, baleta ter glasbene pedagogike. Učiti se je mogoče 22 različnih inštrumentov, petja in baleta, mlajši otroci pa obiskujejo predšolsko glasbeno vzgojo ter glasbeno in plesno pripravnico. »Poleg učenja instrumentov učenci obiskujejo še pouk nauka o glasbi, na višji stopnji solfeggia. Seveda učenci na šoli muzicirajo tudi v raznih komornih zasedbah in zelo zgodaj tudi že v orkestrih. Običajno se le ti začnejo v 4. razredu vendar s projektnimi orkestri najmlajših učencev včasih pričnemo tudi že v prvih razredih,« je dodala sedanja ravnateljica Petra Mohorčič, ki kranjsko Glasbeno šolo vodi zadnjih 10 let.

Zanimanje za igranje inštrumentov je veliko, se pa starši vedno bolj zavedajo, da vpis otrok v glasbeno šolo pomeni več obveznosti za celo družino. Še vedno je veliko zanimanje za igranje kitare, flavte in klavirja, vse večje pa tudi za tolkala. »Na Glasbeni šoli Kranj tudi zelo spodbujamo vpis na tako imenovane ''deficitarne'' inštrumente, ki se jih potrebuje povsod v orkestrih: viola in kontrabas med godali, oboa in fagot pri pihalih ter pozavna in rog pri trobilih. Imamo pa prav za vse instrumente super pedagoge, ki s svojimi učenci dosegajo tudi vrhunske rezultate na različnih tekmovanjih. Veliko naših učencev pa po zaključku šolanja na naši šoli izobraževanje nadaljuje tudi na konservatorijih,« še izpostavlja Mohorčičeva.

Obetajo se novi prostori

Glasbena šola deluje na petih lokacijah v Kranju. Trenutni prostori so solidni za izvajanje individualnega pouka, težavo pa jim povzroča dejstvo, da trenutno nimajo prostora, kjer bi lahko vadili večji orkestri in tako že vrsto let gostujejo kar v avli Metne občine Kranj, kjer je potrebno vse stvari vsakič pripraviti za vajo in po vaji pospraviti. Na občini so tudi za to zdaj našli rešitev. V starem Kranju bodo obnovili nekdanjo gradbeno šolo. »Obnova nekdanje gradbene šole v starem Kranju je že vključena v proračun. Vloga za 2. fazo potrjevanja operacije je oddana na Ministrstvo za okolje in prostor. Do konca leta načrtujemo oddajo končne vloge, sledilo bo javno naročilo. Pričetek gradnje predvidevamo v prvi polovici leta 2021, dotlej pričakujemo tudi odločitev o finančni podpori oziroma sofinanciranju. Projekt bo sofinanciran s treh naslovov: Mestne občine Kranj, mehanizma Celostnih teritorialnih naložb v okviru sredstev EU in sredstev Republike Slovenije,« pojasnjujejo na kranjski občini, kjer pričakujejo, da bodo s tem projektom staro mestno jedro oživelo v kulturnem smislu. V stavbi bodo namreč poleg glasbene šole svoj prostor dobili tudi predstavniki ljubiteljske kulturne dejavnosti. Zelo pomembna pridobitev bo tudi dostop za invalide, saj do zdaj glasbena šola ni imela možnosti poučevanja te ranljive skupine, ob prenovi pa bo pouku invalidov namenjena učilnica v pritličju in nadstropju, do katere bo dostop z dvigalom. Novih prostorov se veselijo tudi v Glasbeni šoli. »V nekdanji gradbeni šoli bo potekal ves skupinski pouk: predšolska glasbena vzgoja in glasbena pripravnica, nauk o glasbi in solfeggio, pouk orkestrov ter plesne pripravnice in baleta. Upamo tudi, da se bo tam našel prepotreben prostor za pouk tolkal. Z dodatnimi prostori bi bistveno razbremenili stavbo Evrope, ki je zaradi ozkih hodnikov in požarne neurejenosti problematična za skupinski pouk. Seveda pa se še nismo v celoti poslovili od ideje, da bi nekoč, nekje, kranjska glasbena šola dobila prostore na enem mestu,« razlaga ravnateljica Petra Mohorčič.

Koncertna dvorana ostaja neuresničena želja

V Kranju se že vrsto let govori o koncertni dvorani, a so vsi dosedanji poizkusi za njeno vzpostavitev padli v vodo. »Žalostno je, da koncertne dvorane, ki bi sprejela okoli 500 poslušalcev nima cela Gorenjska! In žalostno je, da se v zadnjem času o tem sploh nič več ne govori. Kot, da smo že vsi vrgli puško v koruzo… Želimo si tudi, da bi bodisi v Kranju bodisi na nivoju Gorenjske organizirali stalni simfonični orkester, ki ne bi bil nujno vezan na glasbeno šolo in bi deloval kot smo vajeni delovanja pihalnih orkestrov. Imamo znanje, ideje, ljudi, ki smo pripravljeni delati. Res pa je, da vsi včasih rabimo še več zunanje podpore. Verjamem, da bi si jo na Glasbeni šoli Kranj po 111 odličnih letih več kot zaslužili,« še poudarja Mohorčičeva.