Jean Quatremer je vpliven novinar. Je dopisnik iz Bruslja, s sedeža Evropske komisije za francoski levičarski dnevni časopis Libération poroča o dogajanju v neuradni prestolnici EU, o različnih intrigah, zakonih in predpisih, ki jih meljejo v tamkajšnjih pravnih mlinih in ki vplivajo na več kot pol milijarde državljanov EU.

Quatremer je tudi piker novinar, kot se spodobi za pisca levičarskega časnika z okoli 140 tisoč izvodi dnevne naklade, ki se hvali z dejstvom, da ga je leta 1973 ustanovil slavni mislec Jean-Paul Sartre. Že v preteklosti so nanj posvetili žarometi javnosti, ko je brez dlake na jeziku kritiziral "bedno" urejen Bruselj kljub reki milijonov evropskih davkoplačevalcev, ki se zliva vanj. Zdaj so spet v središču zanimanja njegove izjave o tem, kako v Sloveniji prav po "vzhodnoevropskem" modelu zvijačno molzejo nič hudega sluteče tuje voznike. S prečenjem Slovenije je imel namreč slabo izkušnjo, ko ga je na meji s Hrvaško ustavil nadzornik in mu napisal kazen za neuporabo zelene nalepke na avtocesti.

Razsvetljen šele v Sloveniji

Seveda smo stopili v stik z njim. Predvsem nas je zanimalo, zakaj je v Avstriji plačal vinjeto, pri nas pa ne. Je avstrijski sistem obveščanja tujcev res toliko boljši, da se je spravil le na slovenskega? In tu prvo presenečenje – ne le slovenski, izognil se je tudi avstrijski cestnini. "Nisem vedel, da Slovenija in Avstrija uporabljata vinjete. V Sloveniji sem videl besedo 'vinjeta' in 'sale', a iskreno nisem razumel, za kaj gre. Panoji so totalno nerazumljivi za nekoga, ki sistema ne pozna. Gorivo sem natočil v Münchnu in se nisem ustavil do Ljubljane, tam pa nisem videl nobenega panoja več, ki bi tujca opozarjal, da mora plačati vinjeto. Mislil sem, da so vinjete namenjene le kamionom." 

"Že samo potovanje je dovolj zapleteno, da ga organiziraš, kaj šele da bi izgubljal čas s pregledovanjem spletnih strani glede prometnih predpisov držav, ki jih prečkam," pa utemeljuje, zakaj ni namenil nekaj minut časa, da bi se razsvetlil o posebnostih potovanja proti vzhodu. In še: "V Avstriji me ni nihče ustavil na meji s Slovenijo, saj meje ni več." Kot trdi, je Slovenija načrtno slabo označila avtoceste s tablami o nujnosti uporabe vinjet. Da je temu tako, utemeljuje z izjavo, da z ženo, ki je po poklicu odvetnica, skupaj nista mogla doumeti pomena napisov na tablah. "Lahko si predstavljate, da najini možgani niso pod povprečjem slovenskih ali avstrijskih," je izjavil za Žurnal24.

"Imate jih le na vzhodu"

Ugledni novinar pravi, da tak sistem cestninjenja velja le v "vzhodnoevropskih in nekaterih majhnih" državah, v tej izjavi pa je čutiti ton omaloževanja. Da jih uporablja tudi francoska soseda Švica (celo zgolj celoletno in zato zelo drago), ki ni članica EU, ali "stara" članica Avstrija, za katero tlačenje v vzhodni blok pomeni zelo hudo žalitev, v tej trditvi prezre. Da so Britanci nedavno tudi na primeru slovenskega modela naredili študijo, kako vinjetni sistem prenesti na njihove avtoceste in da o nalepkah resno razmišlja Belgija, prav tako.

A Quatremer nadaljuje. Trdi, da so obstoječi slovenski znaki za nedomačine povsem nerazumljivi, napisi pa zgolj v slovenščini. Preprost način, da od marsikaterega tujega gosta izpuliš še 150 evrov kazni za manjkajočo vinjeto, kot se je to zgodilo njemu, ko je že hotel zapustiti našo državo, a na meji naletel na neprijaznega cestninskega nadzornika, benti Quatremer (še sreča, da ga niso zasačili v Avstriji, tam je kazen vsaj 240 evrov). 

In njegova rešitev?

Vsi tovrstni znaki na cestah bi morali biti po njegovem mnenju zapisani še v "šestih glavnih jezikih EU", torej angleščini, francoščini, nemščini, italijanščini, španščini in poljščini. Informacije o kazni je Slovenija vendarle lahko zapisala v tujih jezikih ...  

Quatremer je na Evropsko komisijo naslovil vprašanje, kako bo ukrepala proti državam, kot je Slovenija. Meni, da bi morali slovenski vinjetni sistem dodobra pretresti. "Upam, da bo Evropska komisija obvezala države članice, da implementirajo pravi sistem, ki bo tujce opozarjal v več jezikih, kakšen sistem plačila cest imajo, že ob vstopu v državo. Nihče namreč ne more upoštevati zakona, če ne ve, da obstaja." 

Nekaj je Quatremer s svojim vplivom že dosegel. V Evropski komisiji so pojasnili, da imajo na mizi kar nekaj pritožb proti Sloveniji in da bodo kmalu znova vzeli pod drobnogled naš sistem plačevanja cestnin. 

Bi lahko obveščanje še izboljšali?

Na Darsu, kjer so letos do avgusta  zasačili že več kot 22 tisoč "zastonjkarjev" (3,3 milijona evrov prihodkov od kazni), odgovarjajo, da težko. Pred vsemi glavnimi vstopnimi točkami v državo v Italiji, Avstriji in Italiji so že opozorilne table, ki opozarjajo na naš sistem, le Hrvaška takšnih tabel na svojem ozemlju ne dovoli postavljati. Prav tako so na vseh vstopih v državo, kjer se cesta nadaljuje z avtocesto ali hitro cesto, takoj za državno mejo postavljene tudi informativne table za vinjetni režim, ki v slovenskem in angleškem jeziku opozarjajo na plačilo cestninskih cest in način plačila cestnine glede na kategorijo vozila.  

Ne nazadnje pa je tabla z oznako, da je vinjeta obvezna za vozila do skupne mase 3,5 tone tudi na vsakem uvozu na avtocesto, vinjete pa prodaja vsaka bencinska črpalka na avtocesti in ob njej, Dars pa jih prodaja tudi v lastni režiji na izpostavljenih točkah.