V Fordovi ponudbi poleg priključnega hibrida najdemo tudi »navadni« samopolnilni hibrid, prav tako pa tudi blagi hibrid, v kombinaciji s turbodizelskim motorjem. Kateri je najboljši in za koga, to je vprašanje, ki so ga gotovo postavlja vsak, ki razmišlja o nakupu avtomobila.
Najosnovnejša hibridna možnost, ki jo ponuja Ford na kugi, je blagi hibrid, ki ga označujejo s kratico MHEV (Mild Hybrid Drive) in deluje v kombinaciji s turbodiozelskim motorjem, kateremu pomaga predvsem k temu, da porabi manj goriva, posledično pa v zrak izpušča manj ogljikovega dioksida in drugih škodljivih plinov.
Integrirani starter/generator
Obstaja sicer več različic konstrukcije blagega hibrida, saj je elektromotor, ki deluje tudi v vlogi generatorja za električni tok, lahko denimo vgrajen tudi neposredno v menjalnik. Na fordu kugi ni tako, saj je opremljen z integriranim starterjem/generatorjem ISG, ki je vgrajen ob ohišje motorja in z njim povezan z jermenom. Gre za napravo, ki v eni komponenti združuje vlogi konvencionalnega zaganjalnika in alternatorja, namesto z 12-voltnim tokom pa deluje s pomočjo 48-voltnega toka, ki se shranjuje v posebni litij-ionski bateriji.
Elektromotor blagega hibrida motorju na notranje zgorevanje, v kuginem primeru je to 2-litrski turbodizelski motor z močjo 110 kilovatov (110 'konjev'), pomaga pri pospeševanju, a ne le tedaj. Ko bi motor na notranje zgorevanje deloval le z nizkimi vrtljaji ali pa celo miroval, ga lahko sistem izključi in konstantno hitrost za nekaj časa celo vzdržuje elektromotor, ko je to potrebno, pa ga sistem ISG lahko takoj spet ključi. Za to potrebuje vsega 300 milisekund.
Starter/generator seveda svojo vlogo odigra tudi v službi sistema start/stop, prav tako pa med pojemki avtomobila odvečno energijo pretvarja v električno in jo shranjuje v baterijo za tedaj, ko je spet potrebna. Še nekaj je pomembno: blagi hibrid lahko svoje delo opravlja v kombinaciji s samodejnim ali ročnim menjalnikom.
Prava hibrida
Če je prva možnost hibridizacije pri fordu kugi blaga, bi za ostali težko to rekli, saj sta obe ostali hibridni kugi povsem prava hibrida, le da eden brez, drugi pa z možnostjo priključitve na električno omrežje.
Samopolnilni hibrid ali polni hibrid, ki ga pri Fordu označujejo s kratico FHEV (Full Hybrid Electric Drive), je naslednja stopnja hibridnega pogona pri znamki. Sicer deluje na podoben način kot blagi hibrid, le da so njegove komponente bolj prilagojene redni hibridni rabi in z baterijo, ki razpolaga s kapaciteto 1,1 kilovatne ure, lahko opravi tudi zaresne električne vožnje, četudi bolj kratkega daha.
Pri Fordu tega sicer ne povedo na glas, a tudi ne skrivajo, da gre za tehnologijo, ki so jo za forda mondea prevzeli od Toyote, torej sklop, ki se za uspešnega kaže že vsaj dve desetletji, saj je, seveda v zelo zgodnji razvojni fazi, poganjal že toyoto prius prve generacije.
Sodelovanje motorjev
Za osnovni pogon hibridne kuge, ki razpolaga s sistemsko močjo 140 kilovatov (oziroma 190 'konjev') tako skrbi 2,5-litrski atmosferski bencinski štirivaljnik, ki deluje v bolj gospodarnem Atkinsonovem ciklusu. Bencinski motor ima zato na spodnjem območju vrtljajev manj navora, ki pa jih zgladi elektromotor, ki z visokim navorom razpolaga že pri najnižjih vrtljajih.
Da vse skupaj lepo deluje, poskrbi planetni menjalnik v vlogi razdelilnika navora, ki navor razporeja med bencinskim in električnim pogonskim motorjem ter pomožnim elektromotorjem, ki skrbi za zagon bencinskega motorja in proizvodnjo električne energije med rekuperativnim zaviranjem.
Kugin hibridni pogon se uvršča med tako imenovane vzporedne hibride, kar pomeni, da lahko pri pogonu glede na potrebo sodelujejo vsak posamezni ali pa kar vsi pogonski agregati. Še nekaj je, kar Fordov hibrid dela drugačnega od blagega hibrida.
Če pri blagem hibridu za pogon vedno skrbi motor na notranje zgorevanje in mu je elektromotor na voljo le za pomoč, »pravi« hibrid vedno spelje z elektriko, bencinski motor pa se v dogajanje vključi šele, ko avto že pelje, če je baterija polna, pa lahko vozi tudi zgolj na elektriko
Najbolj električna kuga
Najbolj elektrificirana je seveda priključno hibridna kuga, ki je tudi najmočnejša, saj njen pogonski sklop razvija sistemsko moč 165 kilovatov (oziroma 225 'konjev'). Dodatna moč, ki kugo PHEV dela tudi najmočnejšo kugo sploh, je še kako potrebna, saj kuga PHEV nima le močnejšega elektromotorja oh »navadne« hibridne, ampak tudi večjo in s tem težjo baterijo ter električni polnilnik zanjo, ki kugo PHEV še najbolj razlikujeta od kuge FHEV.
Litij-ionska baterija, ki razpolaga s kapaciteto 14,4 kilovatne ure, se na priključnem hibridu (v nasprotju s samopolnilnim hibridom) lahko napolni tudi iz električnega omrežja ter omogoči tudi precej električne vožnje. Pri fordu za kugo PHEV obljubljajo do 56 kilometrov električnega dosega brez pomoči bencinskega motorja, kar pomeni, da je lahko kuga PHEV večino dni tudi povsem soliden električni avtomobil.
Kateri je pravi?
Vsi hibridni sklopi so torej zanimivi, vendar pa si marsikdo postavi vprašanje, katerega izbrati. Verjetno je pravilni odgovor na to vprašanje, da je izbira odvisna od tega, kako bomo avtomobil uporabljali in kje se bomo vozili.
Pri Fordu pravijo, da je blagi hibrid, ki je v drugih modelih poleg kuge na voljo tudi v kombinaciji s trubobencinskimi motorji, primeren predvsem za voznike, ki se pogosto vozijo na krajših razdaljah v mestu in z nizkimi hitrostmi, saj s svojo pomočjo motorju na notranje zgorevanje delo olajša predvsem med mnogimi pospeševanji z mesta, trenutno pa gre za stroškovno najbolj ugoden vstop v električno mobilnost. Poleg tega se vožnja avtomobila z blagim hibridom v povsem ničemer ne razlikuje od vožnje avtomobila z dizelskim motorjem.
Polni hibrid je že korak bliže električnim vozilom in bo ustrezal tudi tistim, ki bi radi v večji meri izkoristili elektriko na krovu, vendar zaradi bivanjskih ali drugih pogojev nimajo dostopa do električnega priključka, torej bi doma težko polnili baterije, na javni polnilnici pa tudi ne bi bilo praktično. Kljub temu lahko v veliki meri izkoristijo dobrobiti električnega dodatka, predvsem ko gre za porabo goriva, ki je lahko v kombinaciji z bencinskim motorjem vsaj enaka če ne bolj ugodna od dizelske, kar velja predvsem za mestno okolje z veliko pospeševanji in zaviranji.
Priključno hibridni avtomobil je po drugi strani namenjen tistim, ki so že danes tako rekoč pred vstopom v popolno električno mobilnost, vendar pa si še vedno ne želijo ali ne upajo opustiti fleksibilnosti, ki jo v primerjavi z električnim pogonom še vedno omogoča bencinski.
Predvsem če lahko avtomobil čez noč ugodno polnijo na domačem električnem omrežju in se dnevno vozijo v službo in po opravkih v okolici doma, lahko po zaslugi priključnega hibrida teden bolj ali manj preživijo z električnim avtomobilom, čez konec tedna ali med počitnicami pa izkoristijo možnost bencinskega podaljšanje dosega.