Evropska komisija je pripravila obširen sveženj novosti, vezan na mobilnost, med najbolj odmevnimi pa bo plačevanje cestnin po novem. Obstoječi sistemi cestninjenja, vključno z vinjetami, naj bi se postopoma ukinili v prihodnjih letih. 

EU namerava vzpostaviti poenoten sistem cestninjenja na avtocestah za avtomobile, saj dokument s smernicami predvideva, da bi članice postopoma opustile časovno vezane cestnine (vinjete) s takšnimi, ki bi bile odvisne od prevožene razdalje.

Do leta 2023 naj bi to najprej povsod uvedli za gospodarska vozila teže nad 3,5 tone, osebna vozila bi sledila najkasneje do leta 2027.

S plačevanjem glede na prevoženo razdaljo si prizadevajo, da bo tisti, ki bo okolje onesnaževal več (bo več prevozil), tudi plačal več za uporabo avtocest.

Ali bomo po novem cestnino plačevali tudi glede na izpuste CO2 posameznega avtomobila, bo znano ob predstavitvi zajetnega svežnja dokumentov o mobilnosti.

Slovenija mora še prej uvesti nov tip cenejše vinjete

Še pred popolnim izginotjem vinjet za osebna vozila direktiva predvideva še določene obvezne prilagoditve, s katerimi naj bi pravičneje porazdelili breme plačevanja cestnin, saj v primeru krajših obdobij občasni uporabniki avtoceste (v veliki meri turisti) plačujejo proporcionalno precej več. 

Tako bi morala Slovenija obvezno uvesti 10-dnevno vinjeto (sedaj imamo tedensko), ki pa ne bi smela stati več kot osem odstotkov cene letne vinjete. Če stane tedenska vinjeta 15 evrov, bi desetdnevna smela glede na predlog EU stati le 8,8 evra.

Sveženj predlogov vključuje tudi predlog digitaliziranega cestninjenja, s čimer bo potovanje po EU enostavnejše, brez ustavljanja na cestninskih postajah ali prodajalnah vinjet. Z eno "napravo" bo tako lahko nek uporabnik potoval po vsej EU in plačeval poenotene cene cestnin. 

Slovensko ministrstvo za infrastrukturo novemu predlogu ne nasprotuje, zavzemajo pa se, da bi v primeru spremembe vinjetnega sistema uvedli čim daljše prehodno obdobje. Slovenija se je že pred časom zavezala, da bo nadaljevala z razvojem sistema, ki bo na sodoben način omogočal elektronsko pobiranje cestnine glede na dejansko prevoženo razdaljo po načelih "uporabnik in onesnaževalec plača", so še navedli na ministrstvu. 

Foto: Saša Despot cestninska postaja

Predlog je naletel na kritične odzive. Dejstvo je, da bi moralo osem držav, med njimi Slovenija in tudi Nemčija, ki je šele sprejela kontroverzno ureditev cestninjenja prek vinjet, v osmih letih končati s časovnim plačevanjem prek vinjet. 

Če EU trdi, da časovni način spodbuja lastnike vozil k pretirani uporabi avtomobilov in s tem dviganje emisij, pa se že vrstijo drugačni pogledi na napovedane spremembe. 

"Še nikoli v zgodovini ni plačevanje cestnine zmanjšalo onesnaženja", je za EUROACTIV dejala evroposlanka Claudia Schmidt. Po njenem bi morala komisija raje promovirati zelene tehnologije v vozilih, namesto da "kaznuje voznike". 

Drugi vidijo predvidene ukrepe kot nekaj, s čimer Bruselj pretirano stopa na polje nacionalnih zakonodaj in zgolj kopiči stroške ter birokracijo. Direktor mednarodnega cestnega sindikata IRU Stuart Colley je tako dejal: "Časovni sistem cestninjenja je lažje upravljati in je cenejši."

V prihodnjih dneh bo veliko debat verjetno tudi na temo precejšnjih razlik med članicami. Slovenija denimo ima zelo slabo razvit javni potniški promet in je na desettisoče dnevnih migrantov zato odvisnih od avtocestnega križa. Če bi postala vožnja po avtocestah za redne uporabnike predraga in bi se prometni tok znova preusmeril na lokalne ceste, bi zaradi zgoščenega prometa nastajal nov vir onesnaženja, poslabšala bi se tudi prometna varnost. 

dezurni@zurnal24.si