Ob tem vprašanju nam gotovo najprej na pamet pade ford transit, ki smo ga pred kratkim preskusili v terenski različici trail, ali pa ford ranger, s katerim smo se v izvedbi raptor podali v kamnolonm, ali pa skoraj že pozabljen, a še vedno še kako živ ford galaxy. A vsi trije so v tekmi za naslov tekmeca dobili v avtomobilskem imigrantu iz Amerike, fordu explorerju.
Avto je za evropske razmere zares velik, kar kažejo tudi mere, dolžina 5,049 in širina 2,004 ter medosna razdalja 3,025 metra, s katerimi se postavlja ob bok največjim evropskim športnim terencem, kakršni so audi Q7, BMW X7 ali mercedes-benz GL. Še bolj kot s samimi merami je impozanten s svojim nastopom. K temu gotovo močno pripomore velikanski pokrov motorja, ki je vedno močno v vidnem polju voznika in sovoznika in pod katerim se skriva evropeizirani pogonski sklop.
Priključni hibrid
S pridevnikom »evropeizirani« mislim predvsem to, da gre za priključni hibrid. Ko je explorer prišel v Evropo, je namreč zavrgel vse mogočne ameriške motorje z notranjim zgorevanjem in je na voljo zgolj z enim samim, priključno hibridnim pogonskim sklopom. Tudi ta ni od muh, saj ga sestavljata 3-litrski bencinski motor V6 in elektromotor, ki je vgrajen v 10-stopenjski samodejni menjalnik in se napaja iz litij ionske baterije z zmogljivostjo 13,6 kilovatne ure.
Glede na meritve WLTP naj bi bilo to dovolj, da explorerju omogoči električni doseg do 42 kilometrov, čeprav je to v realnosti precej odvisno od voznikovega načina vožnje, vremena, temperatur, zasednosti potniške kabine in še marsičesa. Gotovo je, da je takšna razdalja nedosegljiva, vendar je elektrike vseeno dovolj, da se explorer med mestnimi opravki lahko bolj ali manj spremeni v električni avtomobil, četudi se bo maksimalni doseg bolj gibal v okolici tridesetih namesto štiridesetih kilometrov.
Ko pa v dogajanje poseže bencinski motor, po možnosti v sodelovanju z elektromotorjem, ko sistemska moč pogona znaša 336 kilovatov, navor pa 825 njutonmetrov, se explorer kljub zajetnim meram in masi spremeni v precej živahen avtomobil. Športni sicer nikakor ni, kar mu med drugim onemogoči tudi precej »po ameriško« mehko podvozje, hiter pa gotovo je. Vendar pa je tudi poraba goriva v tem primeru precej višja od uradno določenih 3,1 litra na 100 kilometrov. Na avtocesti je ta med drugim namreč krepko narasla že 10 litrov na sto kilometrov. A to za tako velik avtomobil, ki lahko med drugim vleče tudi 2,5-tonsko prikolico, ni nič posebnega in je nekako pričakovano, saj tedaj električne pomoči ni in je vse odvisno od termičnega motorja.
Prostoren in sedemsedežen
Explorer ni velik samo na zunaj, ampak veliko prostornosti ponuja tudi v kabini, kjer se lahko pelje sedem potnikov. Najbolj udobno je seveda spredaj, kjer na močno konturiranih sedežih sedita voznik in sovoznik. Udobno pa je tudi na posamično zložljivih treh sedežih klopi v drugi vrsti. Ti so tudi vzdolžno pomični, da po eni strani zagotovijo več prostora za kolena potnikov na tej klopi ali pa kompromis med udobjem na drugi klopi in dveh sedežih v tretji vrsti.
Ta dva sta bolj zasilne narave, kar se ne odraža toliko v samem udobju sedenja, ko ste enkrat posedeni, saj se na njiju sedi presenetljivo dobro, kot v nerodnosti vstopanja nanju. Zaradi tega sta res dostopna le zelo mladim ali pa starejšim ljudem z gimnastičnimi sposobnostmi. Po drugi strani pa je njuno zlaganje zelo olajšano. Mehansko se dejansko zloži le njuna naslona za glave, vse drugo pa poteka električno s pomočjo stikal v prostorsko solidnem prtljažniku.
Za notranjost bi lahko sicer rekli, da je precej ameriška, kar se v dobrem odraža v precej ravnih površinah, ki povečujejo občutek širine že tako široke kabine, v slabšem pa se odraža v malce manj kakovostnih materialih, kot smo jih vajeni iz »pravih« evropskh fordov. Evropejci smo v tem pogledu pač vedno bili med najbolj izbirčnimi.
Vsekakor pa je kabina tudi evropska, vsaj ko gre za opremljenost z digitalnimi pripomočki, ki jih upravljamo preko dveh zaslonov, digitalne instrumentne plošče pred vznikom in velikega pokončnega zaslona infotainmenta, ki je seveda občutljiv za dotike. V tem pogledu je explorer pravi evropski ford, saj je v okviru najnovejšega vmesnika SYNC na voljo vse, česar smo vajeni tudi iz drugih novih fordov. K temu svoje doda tudi vrhunski zvočni sistem, kakršen pritiče takšnemu avtomobilu.
Ford explorer, ki smo ga vozili na testu, je imel paket opreme platinum, kar pomeni, da je bil zelo izdatno opremljen. Žal pa veliki avtomobil zahteva tudi visoko ceno. Testni primerek namreč stane 86.500 evrov. To je veliko, a lahko tudi povemo, da je v primerjavi s tekmeci v svojem velikostnem razredu in glede na pogonski sklop še vedno med ugodnejšimi in gotovo vreden pozornosti.
Ford explorer platinum 3.0 ecoboost plug in-hybrid AWD
Motor: hibridni, V6, 2.956 ccm + elektromotor
Največja moč: 336 kW (457 KM)
Največji navor: 825 Nm
Zmogljivosti: 230 km/h, 6,0 sekunde od 0 do 100 km/h
Dimenzija (D x Š x V v mm): 5.063 x 2.004 x 1.783, medosna razdalja 3.025
Prtljažnik (v litrih): 635 – 2.274
Poraba: 3,1 litra/100 km, izpusti CO2: 71 g/km (kombinirani cikel WLTP).
Cena v evrih: 86.500
Takšna jajca bi morali prepovedati. Zemlja ne prenese več tako velikih egotov.