Po besedah našega bralca se je z razliko v porabi med atmosferskim in turbo bencinarjem soočil na najmanj prijeten način. Ob vsakem obisku bencinske črpalke je ugotavljal, da njegov avtomobil z litrskim trivaljnikom in turbopolnilnikom porabi ravno toliko kot starejši 1,6-litrski atmosferski štirivaljnik. Ko je svoj slog vožnje nekoliko prilagodil, pa je poraba končno padla in to kar za liter in pol.

Dvojno življenje turbo bencinskih motorjev

Sprva so turbopolnilnike uporabili za povečanje moči, kar je s seboj prineslo tudi občutno večjo porabo goriva. Šele v obdobju 'downsizinga' pa so inženirji zares uporabili tudi njihovo drugo plat. Tako kot so ob priganjanju izjemno požrešni, znajo biti ob zmerni vožnji zaradi manjše delovne prostornine zelo varčni. Velikanska žeja pride iz preprostega dejstva, da turbopolnilnik ob priganjanju v motor dovaja več zraka, za mešanico pa posledično potrebuje tudi več goriva. Po drugi strani pa pri zelo pazljivi vožnji z majhnimi obremenitvami lahko deluje izjemno varčno.

Foto: United Pictures Izpušni sistem

Treba je voziti po občutku

Najbolj ugodno število vrtljajev v minuti naj bo le predlog, ki ga nato nadgradimo z lastnimi zaznavanji ter dognanji. Avtomobil nam med vožnjo sporoča ogromno informacij, iz katerih brez težav ugotovimo, v katerem voznem območju se najbolje počuti.

Pri prenizkih vrtljajih se bo odzval z neprijetnimi tresljaji, previsoke pa prepoznamo po nepotrebnem tuljenju. Recept za varčnost je iskanje najnižjih vrtljajev, pri katerih se motor še vedno dobro odziva. Pri turbomotorjih je to zaradi ugodne krivulje navora lahko že pri 1.500 vrtljajih, medtem ko klasični atmosferski stroji pod 2.000 vrtljaji praviloma ne ponujajo dovolj prožnosti.

Foto: Žurnal24 Ford mondeo hybrid Ob povedanem se je treba zavedati tudi dejstva, da ni vse v motorju, ampak na porabo močno vplivajo še drugi dejavniki. Glavna med njimi sta masa in aerodinamika vozila, zaradi katerih se lahko povsem enak motor odreže povsem drugače. Lep primer tega so sodobni trivaljniki, na primer Fordov litrski 'mlinček', ki ga vgrajujejo v vse od male fieste pa do družinskega mondea. Ni treba biti dobitnik Nobelove nagrade v fiziki, da razumemo, zakaj zanju ne veljajo povsem enaka pravila za najbolj ugodne točke prestavljanja. Pri občutno težjem mondeu je motor ob pospeševanju pod precej večjimi obremenitvami kot pri majni in lahki fiesti.

Lahko s pretirano varčno vožnjo motorju tudi škodujemo?

Kje je tista točka, ko z varčevanjem naredimo več škode, kot koristi, nam motor in celoten avtomobil sporočita z neprijetnimi tresljaji, kar velja za vse vrste motorjev: bencinske, dizelske, s turbopolnilnikom ali brez. Po besedah avtomobilskega serviserja Branka Štekoviča so pretirani tresljaji za motor lahko na dolgi rok zelo škodljivi, sicer pa v zmerni varčni vožnji ne vidi težav. "Če se izogibate tako nizkim vrtljajem, da se motor zaradi tega po domače povedano 'muči', mu ne morete škodovati. Posledic zaradi pogoste vožnje pri zelo nizkih vrtljajih, ki jih omogočajo mali turbomotorji, do sedaj v praksi nismo zaznali. Težava se pojavlja le pri turbodizlih, ki jim vozniki vsake toliko časa ne privoščijo visokih vrtljajev. Slednje za učinkovito delovanje potrebuje ventil EGR, ki se z odločnejšim pospeševanjem sproti samodejno očisti. V nasprotnem primeru pa ga saje 'zapacajo' in zahteva servisni poseg," je dodal Štekovič.